Regolamento art MICAR sulle crypto testo multilingue 2023/1114 SL

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 139 za dopolnitev te uredbe z natančnejšo določitvijo tehničnih elementov opredelitev pojmov iz odstavka 1 tega člena ter za prilagoditev teh pojmov razvoju trga in tehnološkemu razvoju.

1.   Oseba sme v Uniji ponujati javnosti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, le če:

2.   Odstavek 1, točke (b), (c), (d) in (f), se ne uporablja za nobeno od naslednjih javnih ponudb kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni:

3.   Ta naslov se ne uporablja za javne ponudbe kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, kadar velja kar koli od naslednjega:

Za namene točke (a) prvega pododstavka se kriptosredstvo ne šteje za brezplačno, kadar se od kupcev zahteva, da v zameno za to kriptosredstvo ponudniku zagotovijo osebne podatke ali se zavežejo, da mu jih bodo zagotovili, ali kadar ponudnik kriptosredstva v zameno za to kriptosredstvo od potencialnih imetnikov tega kriptosredstva prejme nadomestila, provizije ali denarne ali nedenarne koristi.

Kadar skupna vrednost javne ponudbe kriptosredstva v okoliščinah iz prvega pododstavka, točka (d), za vsako 12-mesečno obdobje, ki se začne s prvo javno ponudbo, v Uniji presega 1 000 000 EUR, ponudnik pristojnemu organu pošlje uradno obvestilo, v katerem opiše ponudbo in pojasni, zakaj je ponudba na podlagi prvega pododstavka, točka (d) izvzeta iz uporabe tega naslova.

Pristojni organ na podlagi uradnega obvestila iz tretjega pododstavka sprejme ustrezno utemeljeno odločitev, kadar meni, da zadevna dejavnost kot omejena mreža ne izpolnjuje pogojev za izvzetje iz prvega pododstavka, točka (d), in o tem obvesti ponudnika.

4.   Izvzetja iz odstavkov 2 in 3 se ne uporabljajo, kadar ponudnik ali druga oseba, ki deluje v njegovem imenu, v kateremkoli sporočilu izjavi, da namerava zaprositi za uvrstitev v trgovanje kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton.

5.   Za zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank ali za opravljanje storitev prenosa kriptosredstev v zvezi s kriptosredstvi, katerih javne ponudbe so izvzete na podlagi odstavka 3 tega člena, se od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne zahteva pridobitev dovoljenja na podlagi člena 59, razen če:

6.   Kadar se javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, nanaša na uporabniški žeton, ki omogoča dostop do blaga in storitev, ki še ne obstajajo ali se še ne uporabljajo, trajanje javne ponudbe, kot je opisana v beli knjigi o kriptosredstvu, ne presega 12 mesecev od datuma objave bele knjige o kriptosredstvu.

7.   Vsaka naslednja javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, se šteje za ločeno javno ponudbo, za katero veljajo zahteve iz odstavka 1, brez poseganja v morebitno uporabo odstavka 2 ali 3 pri naslednji javni ponudbi.

Za katero koli nadaljnjo javno ponudbo kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, ni potrebna dodatna bela knjiga o kriptosredstvu, če je bela knjiga o kriptosredstvu že objavljena v skladu s členoma 9 in 12 in če oseba, odgovorna za njeno pripravo, pisno soglaša z njeno uporabo.

8.   Kadar je javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, izvzeta iz obveznosti objave bele knjige o kriptosredstvu na podlagi odstavka 2 ali 3, a se bela knjiga kljub temu prostovoljno pripravi, se uporablja ta naslov.

1.   Oseba sme v Uniji zaprositi, da se v trgovanje uvrsti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstvo, ali e-denarni žeton le če:

2.   Kadar je kriptosredstvo uvrščeno v trgovanje na pobudo upravljavca platforme za trgovanje in kadar v primerih, ki jih zahteva ta uredba, ni objavljena bela knjiga o kriptosredstvu v skladu s členom 9, mora upravljavec te platforme za trgovanje s kriptosredstvi izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 tega člena.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko oseba, ki zaprosi, da se v trgovanje uvrsti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, in zadevni upravljavec platforme za trgovanje pisno dogovorita, da mora upravljavec platforme za trgovanje izpolnjevati vse ali del zahtev iz odstavka 1, točke (b) do (g).

V pisnem dogovoru iz prvega pododstavka tega odstavka je jasno navedeno, da mora oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, upravljavcu platforme za trgovanje zagotoviti vse potrebne informacije, da lahko ta upravljavec izpolni zahteve iz odstavka 1, točke (b) do (g), kot je ustrezno.

4.   Odstavek 1, točke (b), (c) in (d), se ne uporablja, kadar:

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje vse naslednje informacije, ki so podrobneje opredeljene v Prilogi I:

Kadar bele knjige o kriptosredstvu ne pripravijo osebe iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje tudi identiteto osebe, ki jo je pripravila, in razlog, zakaj jo je pripravila prav ta oseba.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   Bela knjiga o kriptosredstvu na prvi strani vsebuje naslednjo jasno in dobro vidno izjavo:

Kadar belo knjigo o kriptosredstvu pripravi oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje, se namesto „ponudnik“ v izjavo iz prvega pododstavka vključi izraz „oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje“ ali „upravljavec platforme za trgovanje“.

4.   V beli knjigi o kriptosredstvu ni nobenih trditev o prihodnji vrednosti kriptosredstva, razen izjave iz odstavka 5.

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da:

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa ponudnika, osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavca platforme za trgovanje. S to izjavo, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 3, se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptosredstvu, poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 6 in v katerem so v jedrnatem in netehničnem jeziku navedene ključne informacije o javni ponudbi kriptosredstva ali nameravani uvrstitvi v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan, velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu zagotavlja ustrezne informacije o značilnostih zadevnega kriptosredstva, da se potencialnim imetnikom kriptosredstva pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se kriptosredstvo ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

10.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

11.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za namene odstavka 10.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

12.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (j), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem..

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje poslov s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Vsa tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, oziroma na uvrstitev takega kriptosredstva v trgovanje, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

Kadar tržno sporočilo pripravi oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje, se namesto „ponudnik“ v izjavo iz prvega pododstavka, točka (e), uporabi izraz „oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje“ ali „upravljavec platforme za trgovanje“.

2.   Kadar se na podlagi člena 4 ali 5 zahteva bela knjiga o kriptosredstvu, se tržna sporočila ne razširjajo pred objavo bele knjige o kriptosredstvu. To ponudniku, osebi, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavcu platforme za trgovanje ne onemogoča, da sondira trg.

3.   Skladnost z odstavkom 1 v zvezi s temi tržnimi sporočili preverja pristojni organ države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo.

Pristojnemu organu države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo, pri preverjanju skladnosti tržnih sporočil z informacijami v beli knjigi o kriptosredstvu po potrebi pomaga pristojni organ matične države članice.

4.   Če pristojni organ države članice gostiteljice v zvezi z izvrševanjem tega člena uporabi nadzorna in preiskovalna pooblastila iz člena 94, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ matične države članice ponudnika, osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavca platforme za trgovanje s kriptosredstvi.

1.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavci platform za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, pristojni organ svoje matične države članice uradno obvestijo o svoji beli knjigi o kriptosredstvu.

2.   Kadar v matični državi članici in državi članici gostiteljici obstajajo tržna sporočila, naslovljena na potencialne imetnike kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, se o njih na zahtevo uradno obvestita pristojni organ matične države članice in pristojni organ države članice gostiteljice.

3.   Pristojni organi ne zahtevajo predhodne odobritve belih knjig o kriptosredstvu ali morebitnih tržnih sporočil, ki se nanašajo nanje, pred njihovo objavo.

4.   Uradnemu obvestilu o beli knjigi o kriptosredstvu iz odstavka 1 je priloženo pojasnilo, zakaj se kriptosredstvo, opisano v beli knjigi o kriptosredstvu, ne šteje za:

5.   Pristojni organ matične države članice je treba o elementih iz odstavkov 1 in 4 uradno obvestiti vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave bele knjige o kriptosredstvu.

6.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, skupaj z uradnim obvestilom iz odstavka 1 pristojnemu organu svoje matične države članice predložijo seznam morebitnih držav članic gostiteljic, v katerih nameravajo javno ponuditi svoja kriptosredstva ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje. Pristojni organ svoje matične države članice obvestijo tudi o datumu začetka nameravane javne ponudbe ali nameravane uvrstitve v trgovanje in o morebitnih spremembah tega datuma.

Pristojni organ matične države članice uradno obvesti enotno kontaktno točko držav članic gostiteljic o nameravani javni ponudbi ali nameravani uvrstitvi v trgovanje in ji v petih delovnih dneh po prejemu seznama držav članic gostiteljic iz prvega pododstavka posreduje zadevno belo knjigo o kriptosredstvu.

7.   Pristojni organ matične države članice ESMA sporoči informacije iz odstavkov 1, 2 in 4 ter datum začetka nameravane javne ponudbe ali nameravane uvrstitve v trgovanje in vse spremembe tega datuma. Take informacije sporoči v petih delovnih dneh po tem, ko jih prejme od ponudnika ali osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje.

ESMA da belo knjigo o kriptosredstvu do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje na voljo v registru na podlagi člena 109(2).

1.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, svoje bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je ustrezno, svoja tržna sporočila, objavijo na svojem spletišču, ki je javno dostopno, in sicer v razumnem času pred datumom začetka in najpozneje do datuma začetka javne ponudbe teh kriptosredstev ali njihove uvrstitve v trgovanje. Bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je ustrezno, tržna sporočila ostanejo na voljo na spletišču ponudnikov ali oseb, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, dokler javnost poseduje ta kriptosredstva.

2.   Objavljene bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, tržna sporočila so enaki različici, ki je bila ob uradnem obvestilu predložena pristojnemu organu v skladu s členom 8 oziroma, kadar je to ustrezno, spremenjeni različici v skladu s členom 12.

1.   Po objavi bele knjige o kriptosredstvu v skladu s členom 9 in, kadar je ustrezno, spremenjene bele knjige o kriptosredstvu v skladu s členom 12 lahko ponudniki po vsej Uniji ponujajo kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, in se lahko ta kriptosredstva uvrstijo v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptosredstvi v Uniji.

2.   Za ponudnike in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki so objavili belo knjigo o kriptosredstvu v skladu s členom 9 in, kadar je ustrezno, spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu na podlagi člena 12, ne veljajo nobene dodatne zahteve po informacijah v zvezi z javno ponudbo ali uvrstitvijo tega kriptosredstva v trgovanje.

1.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavci platform za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, spremenijo svoje objavljene bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, svoja objavljena tržna sporočila vedno, ko pride do pomembnega novega dejavnika, bistvene napake ali večje netočnosti, ki lahko vpliva na oceno kriptosredstev. Ta zahteva velja za čas trajanja javne ponudbe oziroma dokler je kriptosredstvo uvrščeno v trgovanje.

2.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ali upravljavci platform za trgovanje najmanj sedem delovnih dni pred objavo uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice o spremenjenih belih knjigah o kriptosredstvu in kadar je ustrezno, o spremenjenih tržnih sporočilih, vključno z razlogi za to spremembo, ter o načrtovanem datumu njihove objave.

3.   Na datum objave, oziroma če tako zahteva pristojni organ, tudi prej, ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje na svojem spletišču takoj obvesti javnost, da je o spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu uradno obvestil pristojni organ svoje matične države članice, in predloži povzetek razlogov, zaradi katerih ga je uradno obvestil o spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu.

4.   Vrstni red informacij v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočilih se sklada z vrstnim redom informacij v beli knjigi o kriptosredstvu oziroma tržnih sporočilih, objavljenih v skladu s členom 9.

5.   Pristojni organ matične države članice v petih delovnih dneh po prejemu spremenjene bele knjige o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočil uradno obvesti pristojni organ držav članic gostiteljic iz člena 8(6) o spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočilih, uradno obvestilo in datum objave pa posreduje ESMA.

ESMA da spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu po objavi na voljo v registru na podlagi člena 109(2).

6.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavci platform za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila, vključno z razlogi za tako spremembo, objavijo na svojem spletišču v skladu s členom 9.

7.   Spremenjena bela knjiga o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila se označijo s časovnim žigom. Najnovejša spremenjena bela knjiga o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila se označijo kot veljavna različica. Spremenjena bela knjiga o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjena tržna sporočila ostanejo na voljo, dokler javnost ta kriptosredstva poseduje.

8.   Kadar se javna ponudba nanaša na uporabniški žeton, ki omogoča dostop do blaga in storitev, ki še ne obstajajo ali se še ne uporabljajo, se s spremembami v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, spremenjenih tržnih sporočilih ne podaljša 12-mesečni rok iz člena 4(6).

9.   Starejše različice bele knjige o kriptosredstvu in tržnih sporočil ostanejo javno dostopne na spletišču ponudnikov, oseb, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, oziroma upravljavcev platform za trgovanje vsaj 10 let po datumu objave teh starejših različic, z vidnim opozorilom, da niso več veljavni, in s hiperpovezavo do ustreznega razdelka na spletišču, kjer je objavljena najnovejša različica teh dokumentov.

1.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni:

Za namene točke (d) prvega pododstavka ESMA v sodelovanju z EBA do 30. decembra 2024 izda smernice člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se določijo ti standardi Unije.

2.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, delujejo v najboljšem interesu imetnikov takih kriptosredstev in jih obravnavajo enako, razen če je v beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, tržnih sporočilih razkrita kakšna koli prednostna obravnava določenih imetnikov in razlogi za njihovo prednostno obravnavo.

3.   Kadar se javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, prekliče, ponudniki takega kriptosredstva zagotovijo, da se vsa denarna sredstva, zbrana od imetnikov ali potencialnih imetnikov, ustrezno vrnejo, in sicer ne več kot 25 koledarskih dni po datumu preklica.

1.   Oseba sme v Uniji ponuditi javnosti žeton vezan na sredstva, ali zaprositi za njegovo uvrstitev v trgovanje, le če je izdajatelj tega žetona, vezanega na sredstva, in je:

Ne glede na prvi pododstavek lahko druge osebe s pisnim soglasjem izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ponudijo javnosti ali zaprosijo za sprejem tega žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje. Te osebe ravnajo v skladu s členi 27, 29 in 40.

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko druga podjetja žetone, vezane na sredstva, izdajajo samo, če njihova pravna oblika zagotavlja raven zaščite interesov tretjih oseb, ki je enakovredna tisti, kot jo zagotavljajo pravne osebe, in če so predmet enakovrednega bonitetnega nadzora, kot je ustrezen za njihovo pravno obliko.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar:

Kadar se uporablja ta odstavek, izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pripravijo belo knjigo o kriptosredstvu kot to določa člen 19 in o njej ter morebitnih tržnih sporočilih na zahtevo uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice.

3.   Dovoljenje, ki ga pristojni organ izda osebi iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), je veljavno za celotno Unijo in izdajatelju omogoča, da žeton, vezan na sredstva, za katerega je pridobil dovoljenje za celotno Unijo, javno ponudi ali zaprosi za uvrstitev takega žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje po vsej Uniji.

4.   Odobritev bele knjige izdajatelja o kriptosredstvu na podlagi člena 17(1) ali člena 21(1) ali spremenjene bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 25 s strani pristojnega organa velja za celotno Unijo.

1.   Pravne osebe ali druga podjetja, ki nameravajo javnosti ponujati žetone, vezane na sredstva, ali nameravajo zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje, svojo vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 16 predložijo pristojnemu organu svoje matične države članice.

2.   Vloga iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

3.   Izdajateljem, ki so predhodno pridobili dovoljenje za izdajo enega žetona, vezanega na sredstva, za namen pridobitve dovoljenja v zvezi z drugim žetonom, vezanim na sredstva, ni treba predložiti informacij, ki so jih predhodno predložili pristojnemu organu, kadar bi bile take informacije enake. Ob predložitvi informacij iz odstavka 2 izdajatelj izrecno potrdi, da so vse informacije, ki niso bile ponovno predložene, še vedno veljavne.

4.   Pristojni organ izdajatelju vložniku hitro, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po tem, ko prejme vlogo na podlagi odstavka 1, pisno potrdi, da jo je prejel.

5.   Za namene odstavka 2, točki (i) in (j), izdajatelj vložnik za dovoljenje za izdajanje žetona, vezanega na sredstva, predloži dokaz o vsem naslednjem:

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavka 2.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za informacije, ki se vključijo v vlogo, da se zagotovi poenotenje po Uniji.

EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu za žeton, vezan na sredstva, vsebuje vse naslednje informacije, kot so podrobneje opredeljene v Prilogi II:

V beli knjigi o kriptosredstvu je navedena tudi identiteta osebe, ki ni izdajatelj, ki javno ponuja e-denarne žetone ali zaprosi za njihovo uvrstitev v trgovanje na podlagi člena 16(1), drugi pododstavek, navedeno pa je tudi, zakaj ta oseba ponuja ta žeton, vezan na sredstva, ali je zaprosila za njegovo uvrstitev v trgovanje. V primerih, ko bele knjige o kriptosredstvu ne pripravi izdajatelj, bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje tudi identiteto osebe, ki je pripravila belo knjigo o kriptosredstvu, in razlog, zakaj jo je pripravila prav ta oseba.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu, ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   V beli knjigi o kriptosredstvu, ni nobenih trditev o prihodnji vrednosti kriptosredstev, razen izjave iz odstavka 4.

4.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da:

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa izdajatelja žetona, vezanega na sredstva. S to izjavo se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptosredstvu, poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 5 in v katerem so v kratkem in netehničnem jeziku posredovane ključne informacije o javni ponudbi žetona, vezanega na sredstva, ali nameravani uvrstitvi žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan; velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu vsebuje ustrezne informacije o značilnostih zadevnega žetona, vezanega na sredstva, da se potencialnim imetnikom žetona, vezanega na sredstva, pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

V povzetku se navede, da imajo imetniki žetonov, vezanih na sredstva, te pravico kadar koli unovčiti, navedejo pa se tudi pogoje za tako unovčenje.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo.

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se žeton, vezan na sredstva, ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica izdajatelja, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

10.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe odstavka 9.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Za vsak žeton, vezan na sredstva, katerega vrednost izdaje presega 100 000 000 EUR, izdajatelj pristojnemu organu četrtletno poroča naslednje informacije:

Za namene točk (c) in (d) prvega pododstavka „transakcija“ pomeni vsako spremembo fizične ali pravne osebe, ki je upravičena do žetona, vezanega na sredstva, zaradi prenosa žetona, vezanega na sredstva, z enega naslova ali računa razpršene evidence na drugega.

Transakcije, povezane z izmenjavo z denarnimi sredstvi ali drugimi kriptosredstvi z izdajateljem ali s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, se ne štejejo kot povezane z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva, razen če obstaja dokaz, da se žeton, vezan na sredstva, uporablja za poravnavo transakcij v drugih kriptosredstvih.

2.   Pristojni organ lahko od izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zahteva, da izpolnijo obveznost poročanja iz odstavka 1 v zvezi z izdanimi žetoni, vezanimi na sredstva, katerih vrednost je nižja od 100 000 000 EUR.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo storitve v zvezi z žetoni, vezanimi na sredstva, izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, zagotovijo informacije, ki so potrebne za pripravo poročila iz odstavka 1, vključno s poročanjem o poslih zunaj razpršene evidence.

4.   Pristojni organ prejete informacije posreduje ECB in, kadar je ustrezno, centralni banki iz člena 20(4) ter pristojnim organom držav članic gostiteljic.

5.   ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) lahko pristojnemu organu predložita lastno oceno četrtletnega povprečnega števila in povprečne skupne vrednosti poslov na dan, ki so povezani z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva na njunih valutnih območjih.

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli metodologijo za oceno četrtletnega povprečnega števila in povprečne skupne vrednosti poslov na dan, ki so povezani z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva znotraj vsakega območja enotne valute.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe poročanja iz odstavka 1 in zagotavljanje informacij iz odstavka 3.

EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, oblikujejo in stalno vzdržujejo rezervo sredstev.

Rezerva sredstev je sestavljena in se upravlja tako, da:

2.   Rezerva sredstev je v skladu z veljavnim pravom v interesu imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, pravno ločena od izdajateljeve stečajne mase in od rezerve sredstev, na katera so vezani drugi žetoni, tako da upniki izdajateljev, zlasti v primeru insolventnosti, te rezerve sredstev ne morejo uporabljati.

3.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da je rezerva sredstev operativno ločena od njihove stečajne mase in rezerve sredstev drugih žetonov.

4.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje določi likvidnostne zahteve, pri čemer upošteva velikost, kompleksnost in naravo rezerve sredstev in samega žetona, vezanega na ta sredstva.

Z regulativnimi tehničnimi standardi določi zlasti:

Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka EBA med drugim upošteva ustrezne pragove iz člena 52 Direktive 2009/65/ES.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.   Izdajatelji, ki javno ponujajo dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, upravljajo in vzdržujejo ločene skupine rezerv sredstev za vsak žeton, vezan na sredstva. Vsaka od teh skupin rezerv sredstev se upravlja ločeno.

Kadar različni izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, javno ponujajo isti žeton, vezan na sredstva, ti izdajatelji upravljajo in vzdržujejo samo eno rezervo sredstev za ta žeton, vezan na sredstva.

6.   Upravljalni organi izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo učinkovito in preudarno upravljanje rezerve sredstev. Izdajatelji zagotovijo, da se izdaja in unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, vedno ujemata z ustreznim povečanjem ali zmanjšanjem rezerve sredstev.

7.   Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, na podlagi tržnih cen določi skupno vrednost rezerve sredstev. Njena skupna vrednost je vsaj enaka skupni vrednosti terjatev do izdajatelja, ki jih imajo imetniki žetona, vezanega na sredstva, v obtoku.

8.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vzpostavljeno jasno in podrobno politiko, ki določa mehanizem za stabilizacijo žetonov. Ta politika zlasti:

9.   Brez poseganja v člen 34(12) izdajatelji žetonov, vezani na sredstva, naročijo neodvisno revizijo rezerve sredstev, v kateri se oceni spoštovanje pravil iz tega poglavja, vsakih šest mesecev od datuma izdaje njihovega dovoljenja na podlagi člena 21 ali od datuma odobritve bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17.

10.   Izdajatelj o rezultatih revizije iz odstavka 9 se brez odlašanja in najpozneje v šestih tednih po referenčnem datumu ocene uradno obvesti pristojni organ. Izdajatelj rezultate revizije objavi v dveh tednih po datumu posredovanja pristojnemu organu. Pristojni organ lahko izdajatelju naroči, naj objavo rezultatov revizije odloži, če:

11.   Kadar koli je to mogoče, se vrednotenje iz odstavka 7 tega člena opravi z uporabo vrednotenja po tržnih cenah, kot je opredeljeno v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (38).

Pri vrednotenju po tržnih cenah se rezervno sredstvo vrednoti po načelu previdnosti v zvezi z nakupom in prodajo, razen če se lahko trgovanje z rezervnim sredstvom zaključi po srednji tržni vrednosti. Uporabljajo se samo tržni podatki dobre kakovosti, ki se ocenijo na podlagi vseh naslednjih dejavnikov:

12.   Kadar uporaba vrednotenja po tržnih cenah iz odstavka 11 tega člena ni mogoča ali tržni podatki niso dovolj kakovostni, se rezervna sredstva konzervativno vrednotijo z uporabo notranjega modela, kot je opredeljeno v členu 2, točka 9, Uredbe (EU) 2017/1131.

Pri uporabi modela se natančno oceni notranja vrednost rezervnega sredstva glede na vse naslednje posodobljene ključne dejavnike:

Pri vrednotenju z uporabo notranjega modela se ne uporabi metoda odplačne vrednosti, kot je opredeljena v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2017/1131.

1.   Vse fizične ali pravne osebe ali take osebe, ki delujejo usklajeno, ki nameravajo neposredno ali posredno pridobiti kvalificirani delež v izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj) oziroma neposredno ali posredno povečati tak kvalificirani delež in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, postal njihovo odvisno podjetje, o tem najprej pisno uradno obvestijo pristojni organ tega izdajatelja ter pri tem navedejo velikost predvidenega deleža in informacije, ki se zahtevajo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 42(4).

2.   Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, pred odsvojitvijo tega deleža pisno uradno obvesti pristojni organ o svoji odločitvi in pri tem navede velikost takega deleža. Ta oseba uradno obvesti pristojni organ tudi, kadar se je odločila, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, prenehal biti odvisno podjetje navedene osebe.

3.   Pristojni organ prejem uradnega obvestila na podlagi odstavka 1 potrdi takoj, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.   Pristojni organ predlagano pridobitev iz odstavka 1 tega člena in informacije, ki se zahtevajo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 42(4), oceni v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3 tega člena. Ko pristojni organ potrdi prejem uradnega obvestila, predlaganega pridobitelja obvesti o datumu zaključka ocenjevalnega obdobja.

5.   Pri izvajanju ocene iz odstavka 4 lahko pristojni organ od predlaganega pridobitelja zahteva vse dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje te ocene. Tako zahtevo predložijo pred zaključkom ocene, v vsakem primeru pa najpozneje 50. delovni dan od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3. Take zahteve so pisne, v njih pa se navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Pristojni organ začasno prekine ocenjevalno obdobje iz odstavka 4, dokler ne prejme dodatnih informacij iz prvega pododstavka tega odstavka. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Morebitne dodatne zahteve pristojnega organa po dodatnih informacijah ali pojasnilih prejetih informacij ne povzročijo dodatne začasne prekinitve ocenjevalnega obdobja.

Pristojni organ lahko začasno prekinitev iz drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ 30 delovnih dni, če je predlagani pridobitelj zunaj Unije ali je reguliran na podlagi prava tretje države.

6.   Pristojni organ, ki se po opravljeni oceni iz odstavka 4 odloči, da bo nasprotoval nameravani predlagani pridobitvi iz odstavka 1, predlaganega pridobitelja o tem uradno obvestijo v dveh delovnih dneh, v vsakem primeru pa pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 5, drugi in tretji pododstavek. V tem uradnem obvestilu se navedejo razlogi za tako odločitev.

7.   Kadar pristojni organ ne nasprotuje predlagani pridobitvi iz odstavka 1 pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 5, drugi in tretji pododstavek, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

8.   Pristojni organ lahko določi najdaljše obdobje za sklenitev predlagane pridobitve iz odstavka 1 in ga, po potrebi, podaljša.

1.   Oseba, v Uniji ne sme dati javne ponudbe e-denarnega žetona ali zaprositi za njegovo uvrstitev v trgovanje, razen če je ta oseba izdajatelj takega e-denarnega žetona ter:

Ne glede na prvi pododstavek lahko s pisnim soglasjem izdajatelja javno ponujajo e-denarni žeton ali zaprosijo za njegovo uvrstitev v trgovanje tudi druge osebe. Te osebe izpolnjujejo zahteve iz členov 50 in 53.

2.   E-denarni žetoni se štejejo za elektronski denar.

Za e-denarni žeton, ki je vezan na uradno valuto države članice, se šteje, da je javno ponujen v Uniji.

3.   Za e-denarne žetone se uporabljata naslova II in III Direktive 2009/110/ES, razen kadar je v tem naslovu določeno drugače.

4.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za izdajatelje e-denarnih žetonov, ki so izvzeti v skladu s členom 9(1) Direktive 2009/110/ES.

5.   Ta naslov, razen odstavka 7 tega člena in člena 51, se ne uporablja za e-denarne žetone na podlagi člena 1(4) in (5) Direktive 2009/110/ES.

6.   Izdajatelji e-denarnih žetonov vsaj 40 delovnih dni pred datumom, na katerega nameravajo javno ponuditi te e-denarne žetone ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje, o tej nameri uradno obvestijo svoj pristojni organ.

7.   V primeru iz odstavka 4 ali 5 izdajatelji e-denarnih žetonov pripravijo belo knjigo o kriptosredstvu in o njej uradno obvestijo pristojni organ v skladu s členom 51.

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu za e-denarni žeton vsebuje vse naslednje informacije, ki so podrobneje opredeljene v Prilogi III:

V beli knjigi o kriptosredstvu je navedena tudi identiteta osebe, ki ni izdajatelj, a javno ponuja e-denarni žeton ali zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje na podlagi člena 48(1), drugi pododstavek, navedeno pa je tudi, zakaj prav ta oseba ponuja ta e-denarni žeton oziroma je zaprosila za njegovo uvrstitev v trgovanje.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   Bela knjiga o kriptosredstvu na prvi strani vsebuje naslednjo jasno in dobro vidno izjavo:

4.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno opozorilo, da:

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa izdajatelja e-denarnega žetona. S to izjavo, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 3, se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, v njej predstavljene informacije poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 5 in v katerem so na kratko in netehničnem jeziku posredovane ključne informacije o javni ponudbi e-denarnega žetona ali njegovi nameravani uvrstitvi v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan, velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu vsebuje ustrezne informacije o značilnostih zadevnih kriptosredstev, da se potencialnim imetnikom kriptosredstev pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

V povzetku se navede, da imajo imetniki e-denarnega žetona tega pravico kadar koli in po nominalni vrednosti unovčiti, navedejo pa se tudi pogoji za unovčenje.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo vsebine.

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se e-denarni žeton ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

10.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za namene odstavka 9.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   Izdajatelji e-denarnih žetonov o svoji beli knjigi o kriptosredstvu vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave uradno obvestijo zadevni pristojni organ.

Pristojni organi ne smejo zahtevati predhodne odobritve bele knjige o kriptosredstvu pred njeno objavo.

12.   Vsi pomembni novi dejavniki, katere koli večje napake ali večje netočnosti, ki lahko vplivajo na oceno e-denarnega žetona, se opišejo v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu, ki jo pripravijo izdajatelji, o tem uradno obvestijo ustrezne pristojne organe in objavijo na spletiščih izdajateljev.

13.   Preden izdajatelj e-denarnega žetona e-denarni žeton javno ponudi v Uniji ali zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje, na svojem spletišču objavi belo knjigo o kriptosredstvu.

14.   Izdajatelj e-denarnega žetona skupaj z uradnim obvestilom o beli knjigi o kriptosredstvu na podlagi odstavka 11 tega člena pristojnemu organu pošlje informacije iz člena 109(4). Pristojni organ sporoči ESMA informacije, določene v členu 109(4), v petih delovnih dneh po tem, ko te informacije prejme od izdajatelja.

Pristojni organ obvesti ESMA tudi o vsaki spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in vsakem odvzemu dovoljenja izdajatelju e-denarnega žetona.

ESMA da take informacije na voljo v registru na podlagi člena 109(4) do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje, v primeru spremenjene bele knjige o kriptosredstvu ali odvzemu dovoljenja pa brez nepotrebnega odlašanja.

15.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, točka (g), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Oseba v Uniji ne opravlja storitev v zvezi s kriptosredstvi, razen če je:

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 63, morajo imeti statutarni sedež v državi članici, v kateri opravljajo vsaj del svojih storitev v zvezi s kriptosredstvi. Sedež njihove dejanske uprave mora biti v Uniji in vsaj eden od direktorjev mora imeti stalno prebivališče v Uniji.

3.   Za namene odstavka 1, točka (a), drugi subjekti, ki niso pravne osebe, storitve v zvezi s kriptosredstvi opravljajo samo, če njihova pravna oblika zagotavlja enakovredno raven zaščite interesov tretjih oseb, kot jo zagotavljajo pravne osebe, in če so predmet enakovrednega bonitetnega nadzora, kot je ustrezen za njihovo pravno obliko.

4.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ima dovoljenje v skladu s členom 63, mora ves čas izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja.

5.   Oseba, ki ni ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne sme uporabljati imena ali imena podjetja ali izdajati tržnih sporočil ali izvajati katerih koli drugih postopkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ali ki bi v zvezi s tem verjetno povzročil zmedo.

6.   Pristojni organi, ki izdajajo dovoljenja v skladu s členom 63, zagotovijo, da so v takih dovoljenjih navedene storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki jih je ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi dovoljeno opravljati.

7.   Ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi je storitve v zvezi s kriptosredstvi dovoljeno opravljati po vsej Uniji, in sicer na podlagi pravice do ustanavljanja, vključno prek podružnice, ali na podlagi svobode opravljanja storitev. Od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki te storitve opravljajo čezmejno, se ne zahteva fizična prisotnost na ozemlju države članice gostiteljice.

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki želijo v svoje dovoljenje iz člena 63 dodati storitve v zvezi s kriptosredstvi, pristojne organe, ki so izdali njihovo prvotno dovoljenje, zaprosijo za razširitev dovoljenja, tako da dopolnijo in posodobijo informacije iz člena 62. Prošnja za razširitev se obravnava v skladu s členom 63.

1.   Kreditna institucija lahko opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, če pristojnemu organu svoje matične države članice vsaj 40 delovnih dni, pred prvim opravljanjem teh storitev, v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7.

2.   Centralna depotna družba, ki ima dovoljenje na podlagi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (45), zagotavlja skrbništvo in upravlja kriptosredstva v imenu strank samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem te storitve, v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se zagotavljanje skrbništva in upravljanje kriptosredstev v imenu strank štejeta za enakovredna zagotavljanju, vzdrževanju ali upravljanju računov vrednostnih papirjev v zvezi s storitvijo poravnave iz oddelka B, točka 3, Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014.

3.   Investicijsko podjetje lahko v Uniji opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki so enakovredne investicijskim storitvam in dejavnostim, za katere ima izrecno dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

V tem odstavku se:

4.   Institucija za izdajo elektronskega denarja, ki ima dovoljenje na podlagi Direktive 2009/110/ES skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdaja, opravlja samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

5.   Družba za upravljanje KNPVP ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov lahko storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki so enakovredne storitvam upravljanja naložbenega premoženja in pomožnim storitvam, za katere ima dovoljenje na podlagi Direktive 2009/65/ES oziroma Direktive 2011/61/EU, opravlja samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

V tem odstavku se:

6.   Upravljavec trga, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU, lahko upravlja platformo za trgovanje s kriptosredstvi, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

7.   Za namene odstavkov 1 do 6 se v uradnem obvestilu posredujejo naslednje informacije:

8.   Pristojni organ, ki prejme uradno obvestilo iz odstavkov 1 do 6, v 20 delovnih dneh po tem, ko ga prejmejo, ocenijo, ali so bile predložene vse zahtevane informacije. Kadar pristojni organ ugotovi, da uradno obvestilo ni popolno, o tem takoj obvesti subjekt, ki je uradno obvestilo poslal, in določi rok, do katerega mora ta subjekt manjkajoče informacije predložiti.

Rok za predložitev vseh manjkajočih informacij ne sme biti daljši od 20 delovnih dni od datuma zahteve. Do izteka tega roka se vsa obdobja iz odstavkov 1 do 6 začasno prekinejo. Pristojni organ lahko po lastni presoji postavi katere koli dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, a se obdobja iz odstavkov 1 do 6 zaradi tega začasno ne prekinejo.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi teh storitev ne sme začeti opravljati, dokler je uradno obvestilo nepopolno.

9.   Subjektom iz odstavkov 1 do 6 ni treba predložiti nobenih informacij iz odstavka 7, ki so jih prej že predložili pristojnemu organu, kadar bi bile take informacije enake. Pri predložitvi informacij iz odstavka 7 subjekti iz odstavkov 1 do 6 izrecno navedejo, da so vse predhodno predložene informacije še vedno ažurne.

10.   Kadar subjekti iz odstavkov 1 do 6 tega člena opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, zanje ne veljajo členi 62, 63, 64, 67, 83 in 84.

11.   Pravica do opravljanja storitev v zvezi s kriptosredstvi iz odstavkov 1 do 6 tega člena se prekliče, če je zadevnemu subjektu odvzeto ustrezno dovoljenje, na podlagi katerega je lahko opravljal storitve v zvezi s kriptosredstvi, ne da bi moral za to pridobiti dovoljenje na podlagi člena 59.

12.   Pristojni organi preverijo, da so informacije iz odstavka 7 popolne, nato pa sporočijo ESMA informacije iz člena 109(5).

ESMA da te informacije na voljo v registru iz člena 109 do datuma, na katerega naj bi se storitve v zvezi s kriptosredstvi začele opravljati.

13.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavka 7.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

14.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z uradnim obvestilom na podlagi odstavka 7.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Kadar stranka, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, podjetje iz tretje države na izključno lastno pobudo zaprosi za opravljanje storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, se zahteva po izdanem dovoljenju iz člena 59 za opravljanje te storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi od strani podjetja iz tretje države ne uporablja, kar velja tudi za odnos, povezan z opravljanjem te storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi.

Kadar podjetje iz tretje države, tudi prek subjekta, ki nastopa v njegovem imenu ali ki je tesno povezan s tem podjetjem iz tretje države, ali prek druge osebe, ki nastopa v imenu tega subjekta – pri čemer se ne posega v odnose znotraj skupine –, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji – ne glede na sredstvo komuniciranja, ki ga uporablja za pridobivanje, promocijo in oglaševanje v Uniji –, se to ne šteje za storitve, ki se opravljajo izključno na pobudo stranke.

Drugi pododstavek se uporablja ne glede na to, ali določbe ali izjave o omejitvi odgovornosti v pogodbah določajo drugače, vključno z določbami ali izjavami o omejitvi odgovornosti, v skladu s katerimi se šteje, da podjetje iz tretje države storitev opravlja izključno na pobudo stranke.

2.   Izključna pobuda stranke iz odstavka 1 podjetju iz tretje države ne daje pravice, da tej stranki trži nove vrste kriptosredstev ali storitev v zvezi s kriptosredstvi.

3.   ESMA do 30. decembra 2024 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, s katerimi opredeli, v katerih primerih se šteje, da podjetje iz tretje države nagovarja stranke, ki imajo sedež ali so locirane v Uniji.

Za spodbujanje konvergence in doslednega nadzora v zvezi s tveganjem zlorabe tega člena ESMA izda tudi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o nadzornih praksah, da se odkrije in prepreči izogibanje tej uredbi.

1.   Pravne osebe ali drugi subjekti, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi, podajo svojo vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi pri pristojnem organu svoje matične države članice.

2.   Vloga iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

3.   Za namene odstavka 2, točki (g) in (h), vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi predloži dokazilo o vsem naslednjem:

4.   Pristojni organi od vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne zahtevajo, da predloži informacije iz odstavkov 2 in 3 tega člena, ki so jih v okviru ustreznih postopkov izdaje dovoljenja v skladu z direktivami 2009/110/ES, 2014/65/EU ali (EU) 2015/2366 ali na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja za storitve v zvezi s kriptosredstvi, že prejeli pred 29. junijem 2023, pod pogojem, da so te informacije ali dokumenti, ki so bili predhodno predloženi, še vedno ažurni.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavkov 2 in 3.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z informacijami, ki jih je treba vključiti v vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Pristojni organi vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi hitro, v vsakem primeru pa v petih delovnih dneh po tem, ko prejmejo vlogo na podlagi člena 62(1), pisno potrdijo, da so jo prejeli.

2.   Pristojni organi v 25 delovnih dneh od prejema vloge na podlagi člena 62(1) ocenijo, ali je ta vloga popolna, in sicer tako da preverijo, ali so bile predložene informacije navedene v členu 62(2).

Kadar vloga ni popolna, pristojni organi določijo rok, v katerem mora vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi manjkajoče informacije predložiti.

3.   Pristojni organi lahko zavrnejo pregled vlog, kadar po izteku roka, ki so ga določili v skladu z odstavkom 2, drugi pododstavek, take vloge še vedno niso popolne.

4.   Ko je vloga popolna, pristojni organi o tem hitro uradno obvestijo vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

5.   Preden izdajo ali zavrnejo dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, se pristojni organi posvetujejo s pristojnimi organi druge države članice, kadar je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi v enem od naslednjih položajev glede na kreditno institucijo, centralno depotno družbo, investicijskim podjetjem, upravljavcem trga, družbo za upravljanje KNPVP, upraviteljem alternativnih investicijskih skladov, plačilno institucijo, zavarovalnico, institucijo za izdajo elektronskega denarja ali institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici:

6.   Preden izdajo ali zavrnejo dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, se pristojni organi:

7.   Kadar je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi tesno povezan z drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organi izdajo dovoljenje samo, če jim te povezave ne onemogočajo učinkovitega izvajanja nadzorniških funkcij.

8.   Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če jim zakoni ali drugi predpisi tretje države, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi tesno povezan, ali težave v zvezi z njihovim uveljavljanjem onemogočajo učinkovito izvajanje nadzorniških funkcij.

9.   Pristojni organi v 40 delovnih dneh od prejema popolne vloge ocenijo, ali vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi izpolnjuje določbe tega naslova, in sprejmejo izčrpno obrazloženo odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi. Pristojni organi vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi o svoji odločitvi uradno obvestijo v petih delovnih dneh po tem, ko jo sprejmejo. Pri tej oceni se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih namerava opravljati vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

10.   Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kadar obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi, da:

11.   ESMA in EBA skupaj izdata smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 oziroma člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 za oceno primernosti članov upravljalnega organa vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ter delničarjev ali članom, neposrednih ali posrednih, ki imajo kvalificirane deleže v vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

ESMA in EBA smernice iz prvega pododstavka pripravita do 30. junija 2024.

12.   Pristojni organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju iz odstavka 9, najkasneje pa 20. delovni dan tega obdobja zahtevajo vse dodatne informacije, potrebne za dokončanje ocene. Taka zahteva se vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi poda pisno, v njej pa se navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Ocenjevalno obdobje iz odstavka 9 se začasno prekine za obdobje med datumom, ko pristojni organi zahtevajo manjkajoče informacije, in datumom, ko prejmejo odgovor vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji določijo vse dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar zaradi teh zahtev ocenjevalno obdobje iz člena 9 ne sme biti začasno prekinjeno.

13.   Pristojni organi v dveh delovnih dneh po izdaji dovoljenja ESMA sporočijo informacije iz člena 109(5). Pristojni organi ESMA tudi obvestijo o vseh zavrnitvah dovoljenj. ESMA da informacije iz člena 109(5) do datuma začetka opravljanja storitev v zvezi s kriptosredstvi na voljo v registru iz člena 109.

1.   Kadar operativne funkcije zanje izvaja tretja oseba, in ji ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi storitve ali dejavnosti oddajajo v zunanje izvajanje, sprejmejo vse razumne ukrepe, da preprečijo dodatno operativno tveganje. Še naprej so v celoti odgovorni za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti na podlagi tega naslova in vedno zagotavljajo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

Za namene točke (g) prvega pododstavka so ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi odgovorni za zagotavljanje, da so standardi na področju varstva podatkov določeni v pisnih dogovorih iz odstavka 3.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo politiko o zunanjem izvajanju, vključno s kriznimi načrti in izhodnimi strategijami, ob upoštevanju obsega, narave in nabora opravljanih storitev v zvezi s kriptosredstvi.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi v pisnem dogovoru opredelijo svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti tretjih oseb, ki so jim storitve ali dejavnosti oddane v zunanje izvajanje. Dogovori o zunanjem izvajanju ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi dajejo pravico, da te pogodbe prekinejo.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in tretje osebe pristojnim organom in drugim ustreznim organom na zahtevo dajo na voljo vse informacije, ki jih ti organi potrebujejo za oceno skladnosti dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, z zahtevami iz tega naslova.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki plasirajo kriptosredstva, pred sklenitvijo dogovora z njimi ponudniku, osebi, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali kateri koli tretji osebi, ki deluje v njihovem imenu, sporočijo naslednje informacije:

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki plasirajo kriptosredstva, pred plasiranjem teh kriptosredstev pridobijo soglasje izdajateljev teh kriptosredstev ali katere koli tretje osebe, ki deluje v njihovem imenu, v zvezi z informacijami, navedenimi v prvem pododstavku.

2.   S pravili ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi o nasprotju interesov iz člena 72(1) se vzpostavijo posebni in ustrezni postopki za opredeljevanje, preprečevanje, obvladovanje in razkritje vseh nasprotij interesov, ki izhajajo iz naslednjih situacij:

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, ocenijo, ali so storitve v zvezi s kriptosredstvi ali kriptosredstva primerni za njihove stranke ali potencialne stranke, ob upoštevanju njihovega znanja o vlaganju v kriptosredstva in njihovih tozadevnih izkušenj, njihovih naložbenih ciljev, vključno z dovoljenim tveganjem in njihovim finančnim položajem ter zmožnostjo kritja izgub.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih, potencialne stranke, preden jim svetujejo o kriptosredstvih, pravočasno opozorijo:

3.   Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavlja svetovanje o kriptosredstvih, potencialno stranko obvesti, da to svetovanje opravlja neodvisno:

Ne glede na točko (b), prvi pododstavek, so manjše nedenarne koristi, ki lahko izboljšajo kakovost storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki se zagotavljajo stranki, in ki so tako obsežne in take narave, da ne ovirajo izpolnjevanja dolžnosti ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, da deluje v najboljšem interesu svoje stranke, dovoljene v primerih, ko so jasno razkrite stranki.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih, potencialnim strankam zagotovijo tudi informacije o vseh stroških in povezanih dajatvah, tudi o stroških svetovanja, kadar je ustrezno, o stroških kriptosredstev, ki se priporočajo ali tržijo stranki, in o načinu, kako lahko stranka plača za kriptosredstva, kar vključuje tudi vsa plačila tretjih oseb.

5.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo portfelje kriptosredstev, ne sprejemajo ali zadržujejo nadomestil, provizij ali denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi izdajatelj, ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali katera koli tretja stran ali oseba, ki deluje v imenu tretje strani v zvezi z upravljanjem portfeljev kriptosredstev svojim strankam.

6.   Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi potencialno stranko obvesti, da njegovo svetovanje ni neodvisno, lahko ta ponudnik prejme spodbude pod pogoji, da je plačilo ali korist:

Obstoj, narava in znesek plačila ali koristi iz odstavka 4 ali, kadar zneska ni mogoče določiti, način izračuna tega zneska, je na izčrpen, natančen in razumljiv način jasno razkrit stranki pred začetkom opravljanja zadevne storitve v zvezi s kriptosredstvi.

7.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih, zagotovijo, da imajo fizične osebe, ki v njihovem imenu zagotavljajo nasvete ali informacije o kriptosredstvih ali storitvah v zvezi s kriptosredstvi, potrebno znanje in kompetence za izpolnjevanje svojih obveznosti. Države članice objavijo merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje takega znanja in kompetenc.

8.   Za namene ocene primernosti iz odstavka 1 ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, od svojih strank ali potencialnih strank pridobijo potrebne informacije o njihovem znanju in izkušnjah z vlaganjem, tudi v kriptosredstva, njihovih naložbenih ciljih, vključno z dovoljenim tveganjem, njihovem finančnim položaju, vključno z zmožnostjo kritja izgub in njihovim osnovnim razumevanjem tveganj, povezanih z nakupom kriptosredstev, da lahko ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi strankam ali potencialnim strankam priporočijo, ali so kriptosredstva zanje primerna ali ne, ter so zlasti v skladu z njihovim dovoljenim tveganjem in zmožnostjo kritja izgub.

9.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, stranke ali potencialne stranke opozorijo, da:

10.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politike in postopke, ki jim omogočajo zbiranje in ocenjevanje vseh informacij, potrebnih za izvedbo navedene ocene iz odstavka 1 za vsako stranko. Sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, zbrane o njihovih strankah ali potencialnih strankah, zanesljive.

11.   Kadar stranke ne predložijo informacij, zahtevanih na podlagi odstavka 8, ali kadar ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, menijo, da storitve v zvezi s kriptosredstvi ali kriptosredstva niso primerni za njihove stranke, takih storitev v zvezi s kriptosredstvi ali kriptosredstva ne priporočijo, niti ne začnejo zagotavljati storitev upravljanja portfeljev teh kriptosredstev.

12.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, redno pregledujejo oceno primernosti iz odstavka 1 za vsako stranko vsaj vsaki dve leti po začetni oceni, opravljeni v skladu z navedenim odstavkom.

13.   Po opravljeni oceni primernosti iz odstavka 1 ali njenem pregledu na podlagi odstavka 12 ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo svetovanje o kriptosredstvih, strankam v poročilu o primernosti podrobno opišejo nasvete in navedejo, kako dani nasveti ustrezajo preferencam, ciljem in drugim značilnostim strank. To poročilo se pripravi in strankam posreduje v elektronski obliki. V poročilu so vsaj:

V poročilu o primernosti iz prvega pododstavka je jasno navedeno, da svetovanje temelji na znanju in izkušnjah stranke pri vlaganju v kriptosredstva, naložbenih ciljih stranke, dovoljenem tveganju, finančnem položaju in zmožnosti kritja izgub.

14.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo portfelje kriptosredstev, svojim strankam redno zagotovijo poročila v elektronski obliki o dejavnostih upravljanja portfeljev, ki se izvajajo v njihovem imenu. Ta redna poročila vsebujejo pošten in uravnotežen pregled izvedenih dejavnosti in uspešnosti portfelja v poročevalskem obdobju, posodobljeno poročilo o tem, kako izvedene dejavnosti ustrezajo preferencam, ciljem in drugim značilnostim stranke, ter posodobljene informacije o oceni primernosti iz odstavka 1 ali njenem pregledu iz odstavka 12.

Redno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka se predloži vsake tri mesece, razen kadar ima stranka dostop do spletnega sistema, kadar lahko dostopa do najnovejšega vrednotenja portfelja stranke in posodobljenih informacij o oceni primernosti iz odstavka 1, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pa ima dokaz, da je stranka v zadevnem četrtletju vsaj enkrat dostopala do vrednotenja. Tak spletni sistem se šteje za elektronsko obliko.

15.   ESMA do 30. decembra 2024 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih so določena:

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj) kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi ali neposredno ali posredno povečajo tak kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi postal njihovo odvisno podjetje, o tem najprej pisno uradno obvestijo pristojni organ tega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ter pri tem navedejo velikost nameravanega deleža in ustrezne informacije, ki se zahtevajo na podlagi regulativnih tehničnih standardov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 84(4).

2.   Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, pred odsvojitvijo tega deleža o svoji odločitvi najprej pisno uradno obvesti pristojni organ in pri tem navede velikost takega deleža. Ta oseba pristojni organ uradno obvesti tudi, kadar se je odločila, da bo zmanjšala svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi prenehal biti njeno odvisno podjetje.

3.   Pristojni organ prejem uradnega obvestila na podlagi odstavka 1 potrdi takoj, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.   Pristojni organ predlagano pridobitev iz odstavka 1 tega člena in informacije, ki se zahtevajo na podlagi regulativnih tehničnih standardov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 84(4), oceni v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3 tega člena. Ko pristojni organ potrdi prejem uradnega obvestila, predlaganega pridobitelja obvesti o datumu zaključka ocenjevalnega obdobja.

5.   Za namene ocene iz odstavka 4 se lahko pristojni organ posvetuje s pristojnim organom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter finančnoobveščevalnimi enotami in ustrezno upošteva njihova stališča.

6.   Pri oceni iz odstavka 4 lahko pristojni organ od predlaganega pridobitelja zahteva katere koli dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje te ocene. Taka zahteva se predloži pred zaključkom ocene, v vsakem primeru pa najpozneje 50. delovni dan od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3. Take zahteve so pisne, v njih pa se opredeli, katere dodatne informacije so potrebne.

Pristojni organ začasno prekine ocenjevalno obdobje iz odstavka 4, dokler ne prejme dodatnih informacij iz prvega pododstavka tega odstavka. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Vse dodatne zahteve pristojnega organa po dodatnih informacijah ali pojasnilih o prejetih informacijah ne povzročijo dodatne začasne prekinitve ocenjevalnega obdobja.

Pristojni organ lahko začasno prekinitev iz drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ 30 delovnih dni, če je predlagani pridobitelj zunaj Unije ali je reguliran z zakoni tretje države.

7.   Pristojni organ, ki se po opravljeni oceni iz odstavka 4 odloči, da bo nasprotoval predlagani pridobitvi iz odstavka 1, predlaganega pridobitelja o tem uradno obvesti v dveh delovnih dneh, in v vsakem primeru pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 6, drugi in tretji pododstavek. V uradnem obvestilu se navedejo razlogi za tako odločitev.

8.   Kadar pristojni organ ne nasprotuje predlagani pridobitvi iz odstavka 1 pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 6, drugi in tretji pododstavek, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

9.   Pristojni organ lahko določi najdaljše obdobje za sklenitev predlagane pridobitve iz odstavka 1 in, kadar je ustrezno, to obdobje podaljša.

1.   Za namene te uredbe notranje informacije zajemajo naslednje vrste informacij:

2.   Za namene odstavka 1 se informacija šteje za natančno, če navaja serijo okoliščin, ki že obstajajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo nastale, ali dogodek, ki je že nastopil ali za katerega se lahko razumno pričakuje, da bo nastopil, in je dovolj natančna, da omogoči ugotovitev o možnem vplivu te serije okoliščin ali tega dogodka na cene kriptosredstev. V zvezi s tem se pri podaljšanem postopku, ki naj bi povzročil ali povzroči posebno okoliščino ali poseben dogodek, kot natančna informacija lahko šteje ta prihodnja okoliščina ali ta prihodnji dogodek ter tudi vmesne faze tega postopka, ki so povezani z ustvarjanjem teh prihodnjih okoliščin ali tega prihodnjega dogodka ali ju povzroči.

3.   Vmesna faza v podaljšanem postopku lahko šteje za notranjo informacijo, če sama po sebi izpolnjuje merila za notranje informacije iz odstavka 2.

4.   Za namene odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene kriptosredstev, pomenijo informacije, ki bi jih razumen imetnik kriptosredstev verjetno uporabil kot del podlage za odločitve imetnika o naložbi.

1.   Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, čim prej obvestijo javnost o notranjih informacijah iz člena 87, ki jih neposredno zadevajo, na način, ki javnosti omogoča hiter dostop ter popolno, pravilno in pravočasno oceno informacij. Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, razkritja notranjih informacij javnosti ne kombinirajo s trženjem svojih dejavnosti. Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, na svojem spletišču objavijo in vsaj pet let hranijo vse notranje informacije, ki jih morajo razkriti javnosti.

2.   Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, lahko na lastno odgovornost odložijo razkritje notranjih informacij iz člena 87 javnosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3.   Kadar je izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki je zaprosila za uvrstitev v trgovanje, odložila razkritje notranjih informacij v skladu z odstavkom 2, obvesti pristojni organ, da je bilo razkritje informacij odloženo, in pisno obrazloži, kako so bili izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, in sicer takoj po razkritju informacij javnosti. Države članice lahko namesto tega določijo, da se taka obrazložitev predloži le na zahtevo pristojnega organa.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev tehničnih sredstev za:

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Za namene te uredbe se šteje, da do trgovanja na podlagi notranjih informacij pride, kadar oseba, ki ima notranje informacije, na podlagi teh informacij neposredno ali posredno za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji kriptosredstva, na katera se te informacije nanašajo. Za trgovanje na podlagi notranjih informacij se šteje tudi uporaba notranjih informacij pri preklicu ali spremembi naročila v zvezi s kriptosredstvi, na katera se informacije nanašajo, če je bilo naročilo oddano, preden je zadevna oseba imela notranje informacije. Uporaba notranjih informacij zajema tudi predložitev, spremembo ali umik ponudbe osebe za svoj račun ali za račun tretje osebe.

2.   Nihče ne sme trgovati ali poskušati trgovati na podlagi notranjih informacij ali uporabljati notranjih informacij o kriptosredstvih za pridobitev ali odtujitev teh kriptosredstev, neposredno ali posredno, za svoj račun ali za račun tretje osebe. Nihče ne sme drugi osebi priporočiti trgovanja na podlagi notranjih informacij ali je napeljevati k trgovanju na njihovi podlagi.

3.   Oseba, ki ima notranje informacije o kriptosredstvih, na njihovi podlagi ne sme drugi osebi priporočiti ali jo napeljati:

4.   Uporaba priporočil ali napeljevanja iz odstavka 3 pomeni trgovanje na podlagi notranjih informacij v smislu tega člena, kadar oseba, ki uporabi ta priporočila ali napeljevanje, ve ali bi morala vedeti, da to temelji na notranjih informacijah.

5.   Ta člen se uporablja za vsako osebo, ki ima notranje informacije, ker:

Ta člen se uporablja tudi za vsako osebo, ki je pridobila notranje informacije v okoliščinah, ki niso navedene v prvem pododstavku, kadar te osebe vedo ali bi morale vedeti, da so to notranje informacije.

6.   Kadar je oseba iz odstavka 1 pravna oseba, se ta člen v skladu z nacionalnim pravom uporablja za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o pridobitvi, odtujitvi, preklicu ali spremembi naročila za račun zadevne pravne osebe.

1.   Vsaka oseba, ki se poklicno dogovarja o poslih s kriptosredstvi ali jih izvaja, ima vzpostavljene učinkovite ureditve, sisteme in postopke za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga. Za to osebo veljajo pravila obveščanja države članice, v kateri je registrirana ali ima glavni sedež, ali, v primeru podružnice, države članice, v kateri je podružnica, in brez odlašanja pristojnemu organu te države članice poroča o vsakem utemeljenem sumu v zvezi z naročilom ali poslom, vključno z njenim preklicem ali spremembo, in drugimi vidiki delovanja tehnologije razpršene evidence, kot je mehanizem soglasja, kadar bi lahko obstajale okoliščine, ki kažejo, da je bila storjena ali se dogaja zloraba trga ali bi do nje lahko prišlo.

Pristojni organi, ki prejmejo prijavo sumljivih naročil ali poslov, take informacije takoj posredujejo pristojnim organom zadevnih platform za trgovanje.

2.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje določi:

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. decembra 2024.

3.   Da se zagotovi doslednost nadzornih praks iz tega člena, ESMA do 30. junija 2025 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o nadzornih praksah pristojnih organov za preprečevanje in odkrivanje zlorab trga, če to še ni zajeto v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 2.

1.   Da lahko pristojni organi izvajajo svoje naloge iz naslovov II do VI te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:

2.   Nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki se izvajajo v zvezi s ponudniki, osebami, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, izdajatelji in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne posegajo v pooblastila, podeljena istim ali drugim nadzornim organom v zvezi s temi subjekti, vključno s pooblastili, podeljenimi zadevnim pristojnim organom na podlagi določb nacionalnega prava, s katerim se prenaša Direktiva 2009/110/ES, in pooblastili za bonitetni nadzor, podeljenimi ECB na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013.

3.   Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje naloge iz naslova VI, imajo v skladu z nacionalnim pravom poleg pooblastil iz odstavka 1 vsaj naslednja nadzorniška in preiskovalna pooblastila:

4.   Pristojni organ lahko na podlagi nacionalnega prava po potrebi zaprosi ustrezno sodišče, naj sprejme odločitev o uporabi pooblastil iz odstavkov 1 in 2.

5.   Pristojni organi izvajajo pooblastila iz odstavkov 1 in 2 na katerega koli od naslednjih načinov:

6.   Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih lahko pristojni organi izvajajo nadzorniška in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

7.   Za osebo, ki v skladu s to uredbo daje na razpolago informacije pristojnemu organu, se ne šteje, da krši kakršne koli omejitve o razkritju informacij, ki so uvedene s pogodbo ali zakoni in drugimi predpisi, in zanjo ne velja nobena odgovornost v zvezi s takim uradnim obveščanjem.

1.   Vse informacije, ki si jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe ter zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo ali da je takšno razkritje potrebno za sodne postopke ali zadeve, ki jih ureja nacionalno davčno ali kazensko pravo.

2.   Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse fizične in pravne osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi fizični ali pravni osebi ali organu, razen na podlagi zakonodajnih aktov Unije ali nacionalnih zakonodajnih aktov.

1.   Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za sum, da obstajajo nepravilnosti v dejavnostih ponudnika ali osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, o tem uradno obvesti pristojni organ matične države članice in ESMA.

Kadar nepravilnosti iz prvega pododstavka zadevajo izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali storitev v zvezi s kriptosredstvi, povezanimi z žetonom, vezanim na sredstva, ali e-denarnim žetonom, pristojni organ države članice gostiteljice o tem uradno obvesti tudi EBA.

2.   Kadar kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ostajajo nepravilnosti iz odstavka 1, ki pomenijo kršitev te uredbe, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko o tem obvesti pristojni organ matične države članice, ESMA in, kadar je ustrezno, EBA, sprejme ustrezne ukrepe za zaščito strank ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in imetnikov kriptosredstev, predvsem malih imetnikov. Taki ukrepi vključujejo preprečevanje, da bi ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravljal nadaljnje dejavnosti v državi članici gostiteljici. Pristojni organ o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti ESMA in po potrebi EBA. ESMA in, če je vključena, EBA o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestita Komisijo.

3.   Kadar se pristojni organ matične države članice ne strinja s katerim koli od ukrepov, ki jih je na podlagi odstavka 2 tega člena sprejel pristojni organ matične države članice, lahko o tem seznani ESMA. V teh primerih se smiselno uporablja člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko pristojni organ matične države, kadar ukrepi iz odstavka 2 tega člena zadevajo izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali storitev v zvezi s kriptosredstvi, povezanimi z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, o tem obvesti EBA. V teh primerih se smiselno uporablja člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Brez poseganja v kazenske sankcije in v nadzorna in preiskovalna pooblastila pristojnih organov, navedenih v členu 94, države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov vsaj za naslednje kršitve:

Države članice se do 30. junija 2024 lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih kaznih, za kršitve iz prvega pododstavka, točke (a), (b), (c), (d) ali (e), za katere v njihovem nacionalnem pravu že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice uradno podrobno obvestijo Komisijo, ESMA in EBA o zadevnih delih kazenskega prava.

Države članice do 30. junija 2024 uradno podrobno obvestijo Komisijo, EBA in ESMA o pravilih iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo, ESMA in EBA brez odlašanja tudi uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.   Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke (a) do (d) pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in druge upravne ukrepe:

3.   Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da v zvezi s kršitvami, ki jih storijo pravne osebe, naložijo najvišje upravne globe v višini vsaj:

Kadar je pravna oseba iz prvega pododstavka, točke (a) do (d), nadrejeno podjetje ali odvisno podjetje nadrejenega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z veljavnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega nadrejenega podjetja.

4.   Poleg upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov ter upravnih glob iz odstavkov 2 in 3 države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da v primeru kršitev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (d), izrečejo začasno prepoved, ki kateremu koli članu upravljalnega organa ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje poslovodne funkcije pri ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi.

5.   Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da so v primeru kršitev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (e), pristojni organi pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in sprejmejo vsaj naslednje upravne ukrepe:

Kadar je pravna oseba nadrejeno podjetje ali odvisno podjetje nadrejenega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je za namene točke (j) prvega pododstavka zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z veljavnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega nadrejenega podjetja.

6.   Države članice lahko na te pristojne organe prenesejo druga pooblastila poleg tistih iz odstavkov 2 do 5 in lahko določijo kazni, višje od tistih iz navedenih odstavkov, za fizične in pravne osebe, odgovorne za kršitev.

1.   Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravne kazni ali drugega upravnega ukrepa, ki se naloži v skladu s členom 111, upoštevajo vse relevantne okoliščine, po potrebi tudi:

2.   Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za naložitev upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov na podlagi člena 111 tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovito in ustrezno izvajanje svojih nadzorniških in preiskovalnih pooblastil ter naloženih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov. Svoje delovanje usklajujejo, da se preprečita podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzorniških in preiskovalnih pooblastil ter pri nalaganju upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v čezmejnih primerih.

1.   Za izvajanje svojih nadzorniških odgovornosti na podlagi člena 117 lahko EBA z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo zahteva predložitev vseh potrebnih informacij, ki mu omogočajo izpolnjevanje njegovih nalog na podlagi te uredbe, od naslednjih oseb:

2.   V enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se navedejo:

3.   Kadar EBA zahteva predložitev informacij na podlagi odločitve na podlagi odstavka 1:

4.   Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu pooblaščene za njihovo zastopanje.

5.   EBA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe, na katere se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, brez odlašanja pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

1.   EBA lahko za opravljanje svojih nadzorniških odgovornosti na podlagi člena 117 izvaja preiskave o izdajateljih pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljih pomembnih e-denarnih žetonov. V ta namen imajo uradniki EBA in druge osebe, ki jih pooblasti EBA, pooblastilo, da:

Kolegij iz člena 119(1) se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njegovih nalog.

2.   Uradniki EBA in druge osebe, ki jih EBA pooblasti za namene preiskave iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 132, kadar zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ali odgovori na vprašanja, ki se zastavijo izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov, niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 131, kadar so odgovori na vprašanja, ki se zastavijo izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov, netočni ali zavajajoči.

3.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov morajo privoliti v preiskave, ki se začnejo na podlagi odločitve EBA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 132, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4.   EBA v razumnem roku pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo preiskava opravljena. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo EBA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Uradniki zadevnega pristojnega organa se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5.   Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (e), na podlagi veljavnega nacionalnega prava potrebna odobritev sodišča, EBA zaprosi zanjo. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6.   Kadar sodišče v državi članici prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (e), to sodišče preveri, ali:

7.   Za namene odstavka 6, točka (b), lahko sodišče zaprosi EBA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar to sodišče ne presoja o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa EBA. Zakonitost odločitve EBA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1093/2010.

1.   EBA lahko za opravljanje svojih nadzorniških odgovornosti na podlagi člena 117 izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vsej poslovnih prostorih izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov.

Kolegij iz člena 119 se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njegovih nalog.

2.   Uradniki EBA in druge osebe, ki jih EBA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejela EBA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 123(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.   EBA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. EBA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po tem, ko je obvestila ta pristojni organ, izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila izdajatelju pomembnega žetona, vezanega na sredstva, ali izdajatelju pomembnega e-denarnega žetona.

4.   Uradniki in druge osebe, ki jih EBA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene v členu 132, kadar zadevne osebe ne privolijo v inšpekcijski pregled.

5.   Izdajatelj pomembnega žetona, vezanega na sredstva, ali izdajatelj pomembnega e-denarnega žetona privoli v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki se začnejo na podlagi odločitve EBA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 132, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter pravica, da odločitev pregleda Sodišče.

6.   Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo EBA aktivno pomagajo uradnikom EBA in drugim osebam, ki jih je pooblastil EBA. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

7.   EBA lahko od pristojnih organov tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 123(1).

8.   Kadar uradniki EBA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti EBA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, kadar je ustrezno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.   Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 na podlagi nacionalnega prava potrebna odobritev sodišča, EBA zaprosi za tako odobritev. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar sodišče države članice prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, to sodišče preveri, ali:

11.   Za namene odstavka 10, točka (b), lahko sodišče zaprosi EBA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar to sodišče ne presoja o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa EBA. Zakonitost odločitve EBA presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1093/2010.

1.   Kadar EBA ugotovi, da je izdajatelj pomembnega žetona, vezanega na sredstva, storil kršitev iz Priloge V, lahko sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

2.   Kadar EBA ugotovi, da je izdajatelj pomembnega e-denarnega žetona storil kršitev iz Priloge VI, lahko sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

3.   EBA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 ali 2 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer upošteva:

4.   EBA pred sprejetjem katerega koli ukrepa iz odstavka 1, točke (d) do (g) in točka (j), obvesti ESMA in, kadar so pomembni žetoni, vezani na sredstva, vezani na euro ali uradno valuto države članice, ki ni euro, ECB oziroma centralno banko zadevne države članice, ki izdaja navedeno uradno valuto.

5.   EBA pred sprejetjem katerega koli ukrepa iz odstavka 2 obvesti pristojni organ izdajatelja pomembnega e-denarnega žetona in centralno banko države članice izdajateljice uradne valute, na katero se veže pomembni e-denarni žeton.

6.   EBA o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi odstavka 1 ali 2, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti izdajatelja pomembnega žetona, vezanega na sredstva, ali izdajatelja pomembnega e-denarnega žetona, odgovornega za kršitev, ter o tem ukrepu seznani zadevne pristojne organe in Komisijo. EBA vse take odločitve v 10 delovnih dneh od datuma njihovega sprejetja javno objavi na svojem spletišču, razen če bi taka objava resno ogrozila finančno stabilnost ali povzročila nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov.

7.   Razkritje iz odstavka 6 vključuje naslednje izjave:

1.   EBA sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena, kadar v skladu s členom 134(8) ugotovi, da:

Kršitev se šteje za naklepno, če EBA ugotovi objektivne elemente, ki dokazujejo, da je tak izdajatelj ali član njegovega upravljalnega organa kršitev storil namerno.

2.   Kadar sprejeman odločitev iz odstavka 1, EBA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer upošteva:

3.   Za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, najvišji znesek globe iz odstavka 1 znaša do 12,5 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu ali dvakratnik pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti.

4.   Za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov najvišji znesek globe iz odstavka 1 znaša do 10 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu ali dvakratnik pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti.

1.   EBA sprejme odločitev o naložitvi periodične denarne kazni z namenom prisiliti:

2.   Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.   Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Izračuna se od datuma, določenega v odločitvi EBA, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.   Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi EBA. Po preteku tega obdobja EBA ukrep pregleda.

1.   Kadar pri izvajanju nadzorniških odgovornosti na podlagi člena 117 obstajajo jasni in dokazljivi razlogi za sum, da je prišlo ali bo prišlo do kršitve iz Priloge V ali VI, EBA imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika v okviru EBA, da razišče zadevo. Preiskovalni uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru zadevnih izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov ter svoje naloge opravlja neodvisno od EBA.

2.   Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju morebitnih pripomb preiskovanih oseb in celoten spis z ugotovitvami preiskovalnega uradnika predloži EBA.

3.   Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik izvaja pooblastilo za vložitev zahteve za informacije v skladu s členom 122 ter pooblastilo za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 123 in 124. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 121.

4.   Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je EBA zbral pri svojih nadzornih dejavnostih.

5.   Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži EBA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost dati pripombe.

6.   V preiskavah na podlagi tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

7.   Ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami predloži EBA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Preiskovane osebe so upravičene do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki vplivajo na tretje osebe, ali notranjih pripravljalnih dokumentov EBA.

8.   Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko so preiskovane osebe v skladu s členom 135 podale izjavo, če so to zahtevale, EBA odloči, ali je preiskovani izdajatelj pomembnega žetona, vezanega na sredstva, ali preiskovani izdajatelj pomembnega e-denarnega žetona storil kršitev iz prilog V ali VI in v takem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 130 ali naloži globo v skladu s členom 131.

9.   Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah EBA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

10.   Komisija do 30. junija 2024 v skladu s členom 139 sprejme delegirane akte, s katerimi to uredbo dopolni s tem, da natančneje opredeli postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami, pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, ter roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

11.   Kadar EBA pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe ugotovi, da obstajajo resni znaki o morebitnem obstoju dejstev, ki bi lahko pomenila kazniva dejanja, zadeve za preiskovanje in, kadar je ustrezno, kazenski pregon predloži ustreznim nacionalnim organom. EBA poleg tega ne naloži glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar ve, da je predhodna oprostilna ali obsodilna sodba, ki temelji na istem dejstvu ali dejstvih, ki so bistveno enaka, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka na podlagi nacionalnega prava.

1.   EBA pred sprejetjem kakršne koli odločitve na podlagi členov 130, 131 ali 132 osebam, zoper katere poteka preiskava, omogoči, da se izjavijo glede njegovih ugotovitev. Odločitve EBA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so preiskovane osebe imele priložnost podati pripombe.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja in neposredna škoda finančni stabilnosti ali imetnikom kriptosredstev, zlasti malim imetnikom. V takem primeru lahko EBA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju odločitve.

3.   Pravica preiskovanih oseb do obrambe se spoštuje v celoti. Te osebe imajo pravico do vpogleda v spis organa EBA, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa EBA ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente EBA.

„Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter na področju uporabe direktiv 97/9/ES, 98/26/ES, 2001/34/ES, 2002/47/ES, 2004/109/ES in 2009/65/ES ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*9), Uredbe (ES) št. 1060/2009 in Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*10), Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (*11), Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (*12) ter, kolikor se ti akti uporabljajo za podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, ali za kolektivne naložbene podjeme, ki tržijo svoje enote ali delnice, izdajatelje ali ponudnike kriptosredstev, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje ali ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi in za pristojne organe, ki jih nadzirajo, v skladu z zadevnimi deli direktiv 2002/87/ES in 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter vsemi drugimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki na Organ prenašajo naloge.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se začne uporabljati od 30. decembra 2024.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se naslova III in IV začneta uporabljati 30. junija 2024.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 in 3 tega člena se členi 2(5), 3(2), 6(11) in (12), člen 14(1), drugi pododstavek, členi 17(8), 18(6) in (7), 19(10) in (11), 21(3), 22(6) in (7), 31(5), 32(5), 34(13), 35(6), 36(4), 38(5), 42(4), 43(11), 45(7) in (8), 46(6), 47(5), 51(10) in (15), 60(13) in (14), 61(3), 62(5) in (6), 63(11), 66(6), 68(10), 71(5), 72(5), 76(16), 81(15), 82(2), 84(4), 88(4), 92(2) in (3), 95(10) in (11), 96(3), 97(1), 103(8), 104(8), 105(7), 107(3) in (4), 109(8) in 119(8), 134(10) 137(3) in člen 139 začnejo uporabljati od 29. junija 2023.