Regolamento art MICAR sulle crypto testo multilingue 2023/1114 SL

1.   Oseba sme v Uniji zaprositi, da se v trgovanje uvrsti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstvo, ali e-denarni žeton le če:

2.   Kadar je kriptosredstvo uvrščeno v trgovanje na pobudo upravljavca platforme za trgovanje in kadar v primerih, ki jih zahteva ta uredba, ni objavljena bela knjiga o kriptosredstvu v skladu s členom 9, mora upravljavec te platforme za trgovanje s kriptosredstvi izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 tega člena.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko oseba, ki zaprosi, da se v trgovanje uvrsti kriptosredstvo, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, in zadevni upravljavec platforme za trgovanje pisno dogovorita, da mora upravljavec platforme za trgovanje izpolnjevati vse ali del zahtev iz odstavka 1, točke (b) do (g).

V pisnem dogovoru iz prvega pododstavka tega odstavka je jasno navedeno, da mora oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, upravljavcu platforme za trgovanje zagotoviti vse potrebne informacije, da lahko ta upravljavec izpolni zahteve iz odstavka 1, točke (b) do (g), kot je ustrezno.

4.   Odstavek 1, točke (b), (c) in (d), se ne uporablja, kadar:

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje vse naslednje informacije, ki so podrobneje opredeljene v Prilogi I:

Kadar bele knjige o kriptosredstvu ne pripravijo osebe iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje tudi identiteto osebe, ki jo je pripravila, in razlog, zakaj jo je pripravila prav ta oseba.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   Bela knjiga o kriptosredstvu na prvi strani vsebuje naslednjo jasno in dobro vidno izjavo:

Kadar belo knjigo o kriptosredstvu pripravi oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje, se namesto „ponudnik“ v izjavo iz prvega pododstavka vključi izraz „oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje“ ali „upravljavec platforme za trgovanje“.

4.   V beli knjigi o kriptosredstvu ni nobenih trditev o prihodnji vrednosti kriptosredstva, razen izjave iz odstavka 5.

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da:

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa ponudnika, osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavca platforme za trgovanje. S to izjavo, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 3, se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptosredstvu, poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 6 in v katerem so v jedrnatem in netehničnem jeziku navedene ključne informacije o javni ponudbi kriptosredstva ali nameravani uvrstitvi v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan, velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu zagotavlja ustrezne informacije o značilnostih zadevnega kriptosredstva, da se potencialnim imetnikom kriptosredstva pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se kriptosredstvo ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

10.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

11.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za namene odstavka 10.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

12.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (j), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem..

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje poslov s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Vsa tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, oziroma na uvrstitev takega kriptosredstva v trgovanje, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

Kadar tržno sporočilo pripravi oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavec platforme za trgovanje, se namesto „ponudnik“ v izjavo iz prvega pododstavka, točka (e), uporabi izraz „oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje“ ali „upravljavec platforme za trgovanje“.

2.   Kadar se na podlagi člena 4 ali 5 zahteva bela knjiga o kriptosredstvu, se tržna sporočila ne razširjajo pred objavo bele knjige o kriptosredstvu. To ponudniku, osebi, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavcu platforme za trgovanje ne onemogoča, da sondira trg.

3.   Skladnost z odstavkom 1 v zvezi s temi tržnimi sporočili preverja pristojni organ države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo.

Pristojnemu organu države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo, pri preverjanju skladnosti tržnih sporočil z informacijami v beli knjigi o kriptosredstvu po potrebi pomaga pristojni organ matične države članice.

4.   Če pristojni organ države članice gostiteljice v zvezi z izvrševanjem tega člena uporabi nadzorna in preiskovalna pooblastila iz člena 94, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ matične države članice ponudnika, osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavca platforme za trgovanje s kriptosredstvi.

1.   Ponudniki, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali upravljavci platform za trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, pristojni organ svoje matične države članice uradno obvestijo o svoji beli knjigi o kriptosredstvu.

2.   Kadar v matični državi članici in državi članici gostiteljici obstajajo tržna sporočila, naslovljena na potencialne imetnike kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, se o njih na zahtevo uradno obvestita pristojni organ matične države članice in pristojni organ države članice gostiteljice.

3.   Pristojni organi ne zahtevajo predhodne odobritve belih knjig o kriptosredstvu ali morebitnih tržnih sporočil, ki se nanašajo nanje, pred njihovo objavo.

4.   Uradnemu obvestilu o beli knjigi o kriptosredstvu iz odstavka 1 je priloženo pojasnilo, zakaj se kriptosredstvo, opisano v beli knjigi o kriptosredstvu, ne šteje za:

5.   Pristojni organ matične države članice je treba o elementih iz odstavkov 1 in 4 uradno obvestiti vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave bele knjige o kriptosredstvu.

6.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, skupaj z uradnim obvestilom iz odstavka 1 pristojnemu organu svoje matične države članice predložijo seznam morebitnih držav članic gostiteljic, v katerih nameravajo javno ponuditi svoja kriptosredstva ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje. Pristojni organ svoje matične države članice obvestijo tudi o datumu začetka nameravane javne ponudbe ali nameravane uvrstitve v trgovanje in o morebitnih spremembah tega datuma.

Pristojni organ matične države članice uradno obvesti enotno kontaktno točko držav članic gostiteljic o nameravani javni ponudbi ali nameravani uvrstitvi v trgovanje in ji v petih delovnih dneh po prejemu seznama držav članic gostiteljic iz prvega pododstavka posreduje zadevno belo knjigo o kriptosredstvu.

7.   Pristojni organ matične države članice ESMA sporoči informacije iz odstavkov 1, 2 in 4 ter datum začetka nameravane javne ponudbe ali nameravane uvrstitve v trgovanje in vse spremembe tega datuma. Take informacije sporoči v petih delovnih dneh po tem, ko jih prejme od ponudnika ali osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje.

ESMA da belo knjigo o kriptosredstvu do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje na voljo v registru na podlagi člena 109(2).

1.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni:

Za namene točke (d) prvega pododstavka ESMA v sodelovanju z EBA do 30. decembra 2024 izda smernice člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se določijo ti standardi Unije.

2.   Ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, delujejo v najboljšem interesu imetnikov takih kriptosredstev in jih obravnavajo enako, razen če je v beli knjigi o kriptosredstvu in, kadar je to ustrezno, tržnih sporočilih razkrita kakšna koli prednostna obravnava določenih imetnikov in razlogi za njihovo prednostno obravnavo.

3.   Kadar se javna ponudba kriptosredstva, ki ni žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton, prekliče, ponudniki takega kriptosredstva zagotovijo, da se vsa denarna sredstva, zbrana od imetnikov ali potencialnih imetnikov, ustrezno vrnejo, in sicer ne več kot 25 koledarskih dni po datumu preklica.

1.   Oseba sme v Uniji ponuditi javnosti žeton vezan na sredstva, ali zaprositi za njegovo uvrstitev v trgovanje, le če je izdajatelj tega žetona, vezanega na sredstva, in je:

Ne glede na prvi pododstavek lahko druge osebe s pisnim soglasjem izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ponudijo javnosti ali zaprosijo za sprejem tega žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje. Te osebe ravnajo v skladu s členi 27, 29 in 40.

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko druga podjetja žetone, vezane na sredstva, izdajajo samo, če njihova pravna oblika zagotavlja raven zaščite interesov tretjih oseb, ki je enakovredna tisti, kot jo zagotavljajo pravne osebe, in če so predmet enakovrednega bonitetnega nadzora, kot je ustrezen za njihovo pravno obliko.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar:

Kadar se uporablja ta odstavek, izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pripravijo belo knjigo o kriptosredstvu kot to določa člen 19 in o njej ter morebitnih tržnih sporočilih na zahtevo uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice.

3.   Dovoljenje, ki ga pristojni organ izda osebi iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), je veljavno za celotno Unijo in izdajatelju omogoča, da žeton, vezan na sredstva, za katerega je pridobil dovoljenje za celotno Unijo, javno ponudi ali zaprosi za uvrstitev takega žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje po vsej Uniji.

4.   Odobritev bele knjige izdajatelja o kriptosredstvu na podlagi člena 17(1) ali člena 21(1) ali spremenjene bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 25 s strani pristojnega organa velja za celotno Unijo.

1.   Žeton, vezan na sredstva, ki ga izda kreditna institucija, se lahko javno ponudi ali uvrsti v trgovanje, če kreditna institucija:

2.   Kreditni instituciji, ki je pristojni organ v skladu z odstavkom 1, točka (b), že uradno obvestila o izdaji drugega žetona, vezanega na sredstva, ni treba predložiti informacij, ki so bile pristojnemu organu že predložene, če bi jim bile enake. Ob predložitvi informacij, zahtevanih v odstavku 1, točka (b), kreditna institucija izrecno potrdi, da so vse informacije, ki niso bile ponovno predložene, še vedno ažurne.

3.   Pristojni organ, ki prejme uradno obvestilo iz odstavka 1, točka (b), v 20 delovnih dneh po prejemu teh informacij oceni, ali so bile predložene vse zahtevane informacije iz navedene točke. Kadar pristojni organi ugotovi, da uradno obvestilo ni popolno, ker manjkajo nekatere informacije, o tem takoj uradno obvesti kreditno institucijo, ki je uradno obvestilo poslala, in določi rok, do katerega mora ta kreditna institucija manjkajoče informacije predložiti.

Rok za predložitev vseh manjkajočih informacij ne sme biti daljši od 20 delovnih dni od datuma zahteve. Do izteka tega roka se obdobje določeno v odstavku 1, točka (b), začasno prekine. Pristojni organ lahko po lastni presoji postavi katere koli dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, a se zaradi tega obdobje iz odstavka 1, točka (b), začasno ne prekine.

Kreditna institucija ne sme javno ponujati žetona, vezanega na sredstva, ali zaprositi za njegovo uvrstitev v trgovanje, dokler uradno obvestilo ni popolno.

4.   Za kreditno institucijo, ki izdaja žetone, vezane na sredstva, vključno s pomembnimi žetoni, vezanimi na sredstva, se ne uporabljajo členi 16, 18, 20, 21, 24, 35, 41 in 42.

5.   Pristojni organ brez odlašanja posreduje ECB popolne informacije, prejete na podlagi odstavka 1, kadar pa ima kreditna institucija sedež v državi članici, katere uradna valuta ni euro, ali kadar je žeton, vezan na sredstva, vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, se posredujejo tudi centralni banki te države članice.

ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka države članice iz prvega pododstavka v 20 delovnih dneh po prejemu popolnih informacij izda mnenje o njih in to mnenje posreduje pristojnemu organu.

Če ECB oziroma, kadar je ustrezno, centralna banka države članice kot je določeno v prvem pododstavku poda negativno mnenje zaradi tveganja za nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijo denarne politike ali monetarno suverenost, pristojni organ od kreditne institucije zahteva, da žetona, vezanega na sredstva, ne ponudi javnosti oziroma ne zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje.

6.   Pristojni organ sporoči ESMA informacije, določene v členu 109(3), potem ko preveri popolnost prejetih informacij iz odstavka 1 tega člena.

ESMA da take informacije do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje na voljo v registru na podlagi člena 109(3).

7.   Zadevni pristojni organ o odvzemu dovoljenja kreditni instituciji, ki izdaja žetone, vezane na sredstva, obvesti ESMA v dveh dneh od odvzema dovoljenja. ESMA da informacije o takem odvzemu brez nepotrebnega odlašanja na voljo v registru na podlagi člena 109(3).

8.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi nadalje natančneje določi postopek za odobritev bele knjige o kriptosredstvu iz odstavka 1, točka (a).

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Pravne osebe ali druga podjetja, ki nameravajo javnosti ponujati žetone, vezane na sredstva, ali nameravajo zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje, svojo vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 16 predložijo pristojnemu organu svoje matične države članice.

2.   Vloga iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

3.   Izdajateljem, ki so predhodno pridobili dovoljenje za izdajo enega žetona, vezanega na sredstva, za namen pridobitve dovoljenja v zvezi z drugim žetonom, vezanim na sredstva, ni treba predložiti informacij, ki so jih predhodno predložili pristojnemu organu, kadar bi bile take informacije enake. Ob predložitvi informacij iz odstavka 2 izdajatelj izrecno potrdi, da so vse informacije, ki niso bile ponovno predložene, še vedno veljavne.

4.   Pristojni organ izdajatelju vložniku hitro, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po tem, ko prejme vlogo na podlagi odstavka 1, pisno potrdi, da jo je prejel.

5.   Za namene odstavka 2, točki (i) in (j), izdajatelj vložnik za dovoljenje za izdajanje žetona, vezanega na sredstva, predloži dokaz o vsem naslednjem:

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavka 2.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za informacije, ki se vključijo v vlogo, da se zagotovi poenotenje po Uniji.

EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu za žeton, vezan na sredstva, vsebuje vse naslednje informacije, kot so podrobneje opredeljene v Prilogi II:

V beli knjigi o kriptosredstvu je navedena tudi identiteta osebe, ki ni izdajatelj, ki javno ponuja e-denarne žetone ali zaprosi za njihovo uvrstitev v trgovanje na podlagi člena 16(1), drugi pododstavek, navedeno pa je tudi, zakaj ta oseba ponuja ta žeton, vezan na sredstva, ali je zaprosila za njegovo uvrstitev v trgovanje. V primerih, ko bele knjige o kriptosredstvu ne pripravi izdajatelj, bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje tudi identiteto osebe, ki je pripravila belo knjigo o kriptosredstvu, in razlog, zakaj jo je pripravila prav ta oseba.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu, ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   V beli knjigi o kriptosredstvu, ni nobenih trditev o prihodnji vrednosti kriptosredstev, razen izjave iz odstavka 4.

4.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da:

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa izdajatelja žetona, vezanega na sredstva. S to izjavo se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptosredstvu, poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 5 in v katerem so v kratkem in netehničnem jeziku posredovane ključne informacije o javni ponudbi žetona, vezanega na sredstva, ali nameravani uvrstitvi žetona, vezanega na sredstva, v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan; velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu vsebuje ustrezne informacije o značilnostih zadevnega žetona, vezanega na sredstva, da se potencialnim imetnikom žetona, vezanega na sredstva, pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

V povzetku se navede, da imajo imetniki žetonov, vezanih na sredstva, te pravico kadar koli unovčiti, navedejo pa se tudi pogoje za tako unovčenje.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo.

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se žeton, vezan na sredstva, ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica izdajatelja, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

10.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe odstavka 9.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Pristojni organi, ki prejmejo vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 18, v 25 delovnih dneh od prejema take vloge ocenijo, ali vloga, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu iz člena 19 vsebuje vse zahtevane informacije. Izdajatelja vložnika takoj uradno obvestijo, ali v vlogi, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu, manjkajo zahtevane informacije. Kadar vloga, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu, ni popolna, pristojni organi določijo rok, do katerega izdajatelj vložnik predloži vse manjkajoče informacije.

2.   Pristojni organi v 60 delovnih dneh od prejema popolne vloge ocenijo, ali izdajatelj vložnik izpolnjuje zahteve iz tega naslova, in sprejmejo v celoti utemeljen osnutek odločitve o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja. V teh 60 delovnih dneh lahko pristojni organi od izdajatelja vložnika zahtevajo vse informacije o vlogi, vključno z belo knjigo o kriptosredstvu iz člena 19.

Med postopkom ocenjevanja lahko pristojni organi sodelujejo s pristojnimi organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, finančnimi obveščevalnimi enotami ali drugimi javnimi organi.

3.   Ocenjevalno obdobje iz odstavkov 1 in 2 se začasno prekine za obdobje med datumom, ko pristojni organi zahtevajo manjkajoče informacije, in datumom, ko prejmejo odgovor izdajatelja vložnika. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji določijo dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar zaradi teh zahtev ocenjevalno obdobje iz odstavkov 1 in 2 ne sme biti začasno prekinjeno.

4.   Pristojni organi po 60 delovnih dneh iz odstavka 2 EBA, ESMA in ECB pošljejo svoj osnutek odločitve in vlogo. Kadar ima izdajatelj vložnik sedež v državi članici, katere valuta ni euro, ali kadar je žeton, vezan na sredstva, vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, pristojni organi osnutek svoje odločitve in vlogo posredujejo tudi centralni banki te države članice.

5.   EBA in ESMA na zahtevo pristojnega organa v 20 delovnih dneh od prejema osnutka odločitve in vloge izdata mnenje v zvezi z oceno pravnega mnenja iz člena 18(2), točka (e), in svoja mnenja posredujeta zadevnemu pristojnemu organu.

ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka iz odstavka 4 v 20 delovnih dneh po prejemu osnutka odločitve in vloge izda mnenje v zvezi s svojo oceno tveganj, ki bi jih izdaja tega žetona, vezanega na sredstva, lahko pomenila za finančno stabilnost, nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijo denarne politike in monetarno suverenost, ter svoje mnenje pošlje zadevnemu pristojnemu organu.

Brez poseganja v člen 21(4) mnenja iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka niso zavezujoča.

Pristojni organ mnenja iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka sicer ustrezno upošteva.

1.   Za vsak žeton, vezan na sredstva, katerega vrednost izdaje presega 100 000 000 EUR, izdajatelj pristojnemu organu četrtletno poroča naslednje informacije:

Za namene točk (c) in (d) prvega pododstavka „transakcija“ pomeni vsako spremembo fizične ali pravne osebe, ki je upravičena do žetona, vezanega na sredstva, zaradi prenosa žetona, vezanega na sredstva, z enega naslova ali računa razpršene evidence na drugega.

Transakcije, povezane z izmenjavo z denarnimi sredstvi ali drugimi kriptosredstvi z izdajateljem ali s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, se ne štejejo kot povezane z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva, razen če obstaja dokaz, da se žeton, vezan na sredstva, uporablja za poravnavo transakcij v drugih kriptosredstvih.

2.   Pristojni organ lahko od izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zahteva, da izpolnijo obveznost poročanja iz odstavka 1 v zvezi z izdanimi žetoni, vezanimi na sredstva, katerih vrednost je nižja od 100 000 000 EUR.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo storitve v zvezi z žetoni, vezanimi na sredstva, izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, zagotovijo informacije, ki so potrebne za pripravo poročila iz odstavka 1, vključno s poročanjem o poslih zunaj razpršene evidence.

4.   Pristojni organ prejete informacije posreduje ECB in, kadar je ustrezno, centralni banki iz člena 20(4) ter pristojnim organom držav članic gostiteljic.

5.   ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) lahko pristojnemu organu predložita lastno oceno četrtletnega povprečnega števila in povprečne skupne vrednosti poslov na dan, ki so povezani z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva na njunih valutnih območjih.

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli metodologijo za oceno četrtletnega povprečnega števila in povprečne skupne vrednosti poslov na dan, ki so povezani z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva znotraj vsakega območja enotne valute.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe poročanja iz odstavka 1 in zagotavljanje informacij iz odstavka 3.

EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Pristojni organi izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, odvzamejo dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov:

Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, uradno obvesti svoj pristojni organ o vseh primerih iz prvega pododstavka, točke (e) in (f).

2.   Pristojni organi odvzamejo dovoljenje izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, tudi kadar ECB ali, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) izda mnenje, da žeton, vezan na sredstva, resno ogroža nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost.

3.   Pristojni organi omejijo znesek žetona, vezanega na sredstva, ki naj bi se izdal, ali uvedejo najmanjšo nominalno vrednost za žeton, vezan na sredstva, kadar ECB ali, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) izda mnenje, da žeton, vezan na sredstva, ogroža nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost, in določi omejitev, ki se uporabi, ali najmanjšo nominalno vrednost.

4.   Ustrezni pristojni organi brez odlašanja uradno obvestijo pristojni organ izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, o naslednjih situacijah:

5.   Pristojni organi izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, odvzamejo dovoljenje, kadar menijo, da situacije iz odstavka 4 tega člena vplivajo na dober ugled članov upravljalnega organa tega izdajatelja oziroma dober ugled katerega koli delničarja ali člana, bodisi neposrednega ali posrednega, s kvalificiranim deležem v izdajatelju, ali če obstaja znak, da gre za neuspeh upravljavske ureditve ali mehanizmov notranje kontrole iz člena 34.

Ko se dovoljenje odvzame, izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, izvede postopek iz člena 47.

6.   Pristojni organi v dveh delovnih dneh po odvzemu dovoljenja obvestijo ESMA o odvzemu dovoljenja izdajatelju žetona, vezanega na sredstva. ESMA da informacije o takem odvzemu brez nepotrebnega odlašanja na voljo v registru iz člena 109.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pristojni organ svoje matične države članice uradno obvestijo o kakršni koli nameravani spremembi svojega poslovnega modela, ki nastopi po izdaji dovoljenja na podlagi člena 21 ali po odobritvi bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17, tudi v smislu člena 23, in bi lahko pomembno vplivala na odločitev o nakupu s strani katerega koli dejanskega ali potencialnega imetnika žetonov, vezanih na sredstva. Take spremembe med drugim vključujejo vse morebitne bistvene spremembe:

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice vsaj 30 delovnih dni pred začetkom veljavnosti načrtovanih sprememb.

2.   Kadar je bil pristojni organ uradno obveščen o kakršni koli nameravani spremembi iz odstavka 1, izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, pripravi osnutek spremenjene bele knjige o kriptosredstvu in zagotovi, da je vrstni red v njej navedenih informacij skladen z vrstnim redom v prvotni beli knjigi o kriptosredstvu.

Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, o osnutku spremenjene bele knjige o kriptosredstvu uradno obvesti pristojni organ matične države članice.

Pristojni organ elektronsko potrdi prejem osnutka spremenjene bele knjige o kriptosredstvu, in sicer čim prej, najpozneje pa v petih delovnih dneh po prejemu.

Pristojni organ odobri ali zavrne odobritev osnutka spremenjene bele knjige o kriptosredstvu v 30 delovnih dneh po potrditvi njegovega prejema. Med preučevanjem osnutka spremenjene bele knjige o kriptosredstvu lahko pristojni organ zahteva kakršne koli dodatne informacije, pojasnila ali utemeljitve v zvezi z osnutkom spremenjene bele knjige o kriptosredstvu. Kadar pristojni organ izda tako zahtevo, začne rok 30 delovnih dni teči šele, ko pristojni organ prejme zahtevane dodatne informacije.

3.   Kadar pristojni organ meni, da bi lahko bile spremembe bele knjige o kriptosredstvu pomembne za nemoteno delovanje plačilnih sistemov, transmisijski mehanizem denarne politike in monetarno suverenost, se posvetuje z ECB in, kadar je ustrezno, s centralno banko iz člena 20(4). Pristojni organ se lahko v takih primerih posvetuje tudi z EBA in ESMA.

ECB ali zadevna centralna banka ter, kadar je ustrezno, EBA in ESMA predložijo mnenje v 20 delovnih dneh po prejemu prošnje za posvetovanje iz prvega pododstavka.

4.   Kadar pristojni organ odobri spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu, lahko od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da:

Pristojni organ od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za obravnavo pomislekov v zvezi z nemotenim delovanjem plačilnega sistema, transmisijskim mehanizmom denarne politike ali monetarno suverenostjo, če take popravne ukrepe predlaga ECB ali, kadar je ustrezno, centralna banka iz člena 20(4) v okviru posvetovanj iz odstavka 3 tega člena.

Kadar ECB ali centralna banka iz člena 20(4) predlagata drugačne ukrepe od tistih, ki jih zahteva pristojni organ, se predlagani ukrepi združijo, če pa to ni mogoče, se zahteva strožji ukrep.

5.   Pristojni organ spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu posreduje ESMA, enotnim kontaktnim točkam držav članic gostiteljic, EBA, ECB in, kadar je ustrezno, centralni banki zadevne države članice v dveh delovnih dneh po odobritvi.

ESMA da spremenjeno belo knjigo o kriptosredstvu brez nepotrebnega odlašanja na voljo v registru iz člena 109.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, ter drugih zainteresiranih strani, vključno s potrošniškimi združenji, ki zastopajo imetnike žetonov, vezanih na sredstva, ter objavijo opise teh postopkov. Kadar žetone, vezane na sredstva, v celoti ali delno distribuirajo tretji subjekti iz člena 34(5), prvi pododstavek, točka (h), izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo postopke tudi za olajšanje obravnave takih pritožb med imetniki žetonov, vezanih na sredstva, in temi tretjimi subjekti.

2.   Imetniki žetonov, vezanih na sredstva, lahko pri izdajateljih svojih žetonov, vezanih na sredstva, ali, kadar je ustrezno, pri tretjih subjektih iz odstavka 1 pritožbe vložijo brezplačno.

3.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in, kadar je ustrezno, tretji subjekti iz odstavka 1 oblikujejo in dajo imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, na voljo predlogo za vlaganje pritožb ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in vseh ukrepih, sprejetih v odziv nanje.

4.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vse pritožbe raziščejo pravočasno in pošteno ter imetnikom njihovih žetonov, vezanih na sredstva, v razumnem roku sporočijo rezultate takih preiskav.

5.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se dodatno določijo zahteve, predlogi in postopki v zvezi z obravnavo pritožb.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, izvajajo in vzdržujejo učinkovite politike in postopke za, prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov med seboj in:

2.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov, ki izhajajo iz upravljanja in vlaganja rezerve sredstev iz člena 36.

3.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, na jasno vidnem mestu na svojem spletišču imetnikom svojih žetonov, vezanih na sredstva, razkrijejo splošno naravo in vire nasprotij interesov iz odstavka 1 ter ukrepe, sprejete za njihovo zmanjšanje.

4.   Razkritje iz odstavka 3 je dovolj natančno, da lahko potencialni imetniki njihovih žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo informirano odločitev o nakupu žetonov, vezanih na sredstva.

5.   EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi:

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni, in poročanje o njih ter primerne mehanizme notranje kontrole, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.

2.   Člani upravljalnih organov izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, morajo imeti, posamično in skupaj, zadosten ugled in ustrezno znanje, veščine in izkušnje za opravljanje svojih nalog. Zlasti ne smejo biti obsojeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali zaradi katerihkoli drugih kaznivih dejanj, ki bi lahko vplivala na njihov dober ugled. Dokazati morajo tudi, da lahko za učinkovito opravljanje svojih nalog namenijo dovolj časa.

3.   Upravljalni organ izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, oceni in redno pregleduje učinkovitost ureditev politike in postopkov, vzpostavljenih za izpolnjevanje poglavij 2, 3, 5 in 6 tega naslova, ter s tem v zvezi sprejme ustrezne ukrepe za odpravo vseh pomanjkljivosti.

4.   Delničarji ali člani, neposredni ali posredni, ki imajo kvalificirane deleže v izdajateljih žetonov, vezanih na sredstva, morajo imeti zadosten ugled in zlasti ne smejo biti obsojeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali katerihkoli drugih kaznivih dejanj, ki bi lahko vplivala na njihov dober ugled.

5.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo politike in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo zlasti politike in postopke o:

Kadar izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sklenejo dogovore iz prvega pododstavka, točka (h), morajo biti ti dogovori določeni v pogodbi s tretjimi subjekti. V teh pogodbenih dogovorih se določijo vloge, odgovornosti, pravice in obveznosti tako izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, kot tudi tretjih subjektov. Vsak pogodbeni dogovor, ki ima posledice v več jurisdikcijah, določa nedvoumno izbiro prava, ki se uporablja.

6.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uporabljajo ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke za zagotovitev neprekinjenega in rednega izvajanja svojih storitev in dejavnosti, razen če so začeli izvajati načrt unovčenja iz člena 47. V ta namen izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzdržujejo vse svoje sisteme in protokole za varen dostop v skladu z ustreznimi standardi Unije.

7.   Če se izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, odloči, da bo prenehal opravljati svoje storitve in dejavnosti, vključno s prenehanjem izdajanja tega žetona, vezanega na sredstva, pristojnemu organu v odobritev predloži načrt prenehanja.

8.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, opredelijo vire operativnega tveganja in jih zmanjšajo na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov.

9.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo politiko in načrte neprekinjenega poslovanja, ki v primeru prekinitve delovanja njihovih sistemov IKT in postopkov zagotavljajo ohranjanje bistvenih podatkov in funkcij ter vzdrževanje njihovih dejavnosti, ali, kadar to ni mogoče, pravočasno obnovitev takih podatkov in funkcij ter pravočasen ponovni zagon njihovih dejavnosti.

10.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo mehanizme notranje kontrole in učinkovite postopke za upravljanje tveganj, vključno z učinkovito ureditvijo kontrole in zaščitnih ukrepov za upravljanje sistemov IKT, kot zahteva Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta (37). Postopki zagotavljajo celovito oceno v zvezi z zanašanjem na tretje subjekte iz odstavka 5, prvi pododstavek, točka (h), tega člena. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno spremljajo in ocenjujejo ustreznost in učinkovitost mehanizmov notranje kontrole in postopkov za oceno tveganja ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih tozadevnih pomanjkljivosti.

11.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vzpostavljene sisteme in postopke, ki so ustrezni za varovanje razpoložljivosti, avtentičnosti in celovitosti podatkov kot zahteva Uredba (EU) 2022/2554 in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Ti sistemi beležijo in varujejo ustrezne podatke in informacije, ki so bili zbrani in pripravljeni med opravljanjem dejavnosti izdajatelja.

12.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da jih redno pregledujejo neodvisni revizorji. Rezultati teh pregledov se sporočijo upravljalnemu organu zadevnega izdajatelja in so na voljo pristojnemu organu.

13.   EBA do 30. junija 2024 v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki določajo najmanjši obseg vsebine ureditev upravljanja glede:

EBA pri izdaji smernic iz prvega pododstavka upošteva določbe o zahtevah glede upravljanja iz drugih zakonodajnih aktov Unije o finančnih storitvah, vštevši Direktivo 2014/65/EU.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vedno kapital, vsaj enak najvišjemu od naslednjih zneskov:

Za namene točke (b) prvega pododstavka povprečni znesek rezerve sredstev pomeni povprečni znesek rezervnih sredstev ob koncu vsakega koledarskega dne, izračunan za predhodnih šest mesecev.

Kadar izdajatelj ponudi več kot en žeton, vezan na sredstva, je znesek iz točke (b), prvi pododstavek, vsota povprečnega zneska rezervnih sredstev, ki krije vsak žeton, vezan na sredstva.

Znesek iz točke (c) prvega pododstavka se vsako leto pregleda in izračuna v skladu s členom 67(3).

2.   Kapital iz odstavka 1 tega člena sestavljajo postavke in instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz členov 26 do 30 Uredbe (EU) št. 575/2013 po vseh odbitkih na podlagi člena 36 navedene uredbe, brez uporabe pragovnih izvzetij iz člena 46(4) in člena 48 navedene uredbe.

3.   Pristojni organ matične države članice lahko od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da ima kapital, ki je do 20 % višji od zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (b), kadar ocena katerega koli od naslednjega kaže na višjo stopnjo tveganja:

4.   Pristojni organ matične države članice lahko od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ki ni pomemben žeton, vezan na sredstva, zahteva, da izpolnjuje katero koli zahtevo iz člena 45, kadar je to potrebno za odpravo večjih tveganj, ugotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, ali katerih koli drugih tveganj, obravnavanih v členu 45, kot so likvidnostna tveganja.

5.   Brez poseganja v odstavek 3 izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno izvajajo stresne teste, pri katerih se upoštevajo scenariji resnih, vendar verjetnih finančnih težav, na primer obrestnih šokov, in scenariji nefinančnih težav, na primer operativnih tveganj. Pristojni organ matične države članice na podlagi rezultatov takih stresnih testov od izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, zahteva, da ima v nekaterih okoliščinah, upoštevaje pričakovana tveganja in rezultate stresnih testov, kapital, ki je od 20 % do 40 % višji od zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b).

6.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki natančneje določajo:

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, oblikujejo in stalno vzdržujejo rezervo sredstev.

Rezerva sredstev je sestavljena in se upravlja tako, da:

2.   Rezerva sredstev je v skladu z veljavnim pravom v interesu imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, pravno ločena od izdajateljeve stečajne mase in od rezerve sredstev, na katera so vezani drugi žetoni, tako da upniki izdajateljev, zlasti v primeru insolventnosti, te rezerve sredstev ne morejo uporabljati.

3.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da je rezerva sredstev operativno ločena od njihove stečajne mase in rezerve sredstev drugih žetonov.

4.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje določi likvidnostne zahteve, pri čemer upošteva velikost, kompleksnost in naravo rezerve sredstev in samega žetona, vezanega na ta sredstva.

Z regulativnimi tehničnimi standardi določi zlasti:

Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka EBA med drugim upošteva ustrezne pragove iz člena 52 Direktive 2009/65/ES.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.   Izdajatelji, ki javno ponujajo dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, upravljajo in vzdržujejo ločene skupine rezerv sredstev za vsak žeton, vezan na sredstva. Vsaka od teh skupin rezerv sredstev se upravlja ločeno.

Kadar različni izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, javno ponujajo isti žeton, vezan na sredstva, ti izdajatelji upravljajo in vzdržujejo samo eno rezervo sredstev za ta žeton, vezan na sredstva.

6.   Upravljalni organi izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo učinkovito in preudarno upravljanje rezerve sredstev. Izdajatelji zagotovijo, da se izdaja in unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, vedno ujemata z ustreznim povečanjem ali zmanjšanjem rezerve sredstev.

7.   Izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, na podlagi tržnih cen določi skupno vrednost rezerve sredstev. Njena skupna vrednost je vsaj enaka skupni vrednosti terjatev do izdajatelja, ki jih imajo imetniki žetona, vezanega na sredstva, v obtoku.

8.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vzpostavljeno jasno in podrobno politiko, ki določa mehanizem za stabilizacijo žetonov. Ta politika zlasti:

9.   Brez poseganja v člen 34(12) izdajatelji žetonov, vezani na sredstva, naročijo neodvisno revizijo rezerve sredstev, v kateri se oceni spoštovanje pravil iz tega poglavja, vsakih šest mesecev od datuma izdaje njihovega dovoljenja na podlagi člena 21 ali od datuma odobritve bele knjige o kriptosredstvu na podlagi člena 17.

10.   Izdajatelj o rezultatih revizije iz odstavka 9 se brez odlašanja in najpozneje v šestih tednih po referenčnem datumu ocene uradno obvesti pristojni organ. Izdajatelj rezultate revizije objavi v dveh tednih po datumu posredovanja pristojnemu organu. Pristojni organ lahko izdajatelju naroči, naj objavo rezultatov revizije odloži, če:

11.   Kadar koli je to mogoče, se vrednotenje iz odstavka 7 tega člena opravi z uporabo vrednotenja po tržnih cenah, kot je opredeljeno v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (38).

Pri vrednotenju po tržnih cenah se rezervno sredstvo vrednoti po načelu previdnosti v zvezi z nakupom in prodajo, razen če se lahko trgovanje z rezervnim sredstvom zaključi po srednji tržni vrednosti. Uporabljajo se samo tržni podatki dobre kakovosti, ki se ocenijo na podlagi vseh naslednjih dejavnikov:

12.   Kadar uporaba vrednotenja po tržnih cenah iz odstavka 11 tega člena ni mogoča ali tržni podatki niso dovolj kakovostni, se rezervna sredstva konzervativno vrednotijo z uporabo notranjega modela, kot je opredeljeno v členu 2, točka 9, Uredbe (EU) 2017/1131.

Pri uporabi modela se natančno oceni notranja vrednost rezervnega sredstva glede na vse naslednje posodobljene ključne dejavnike:

Pri vrednotenju z uporabo notranjega modela se ne uporabi metoda odplačne vrednosti, kot je opredeljena v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2017/1131.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politike, postopke in pogodbene dogovore o skrbništvu, s katerimi ves čas zagotavljajo da:

2.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki v Uniji izdajajo dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, vodijo politiko skrbništva za vsako skupino rezerve sredstev. Različni izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki so izdali isti žeton, vezan na sredstva, vodijo in vzdržujejo enotno politiko skrbništva.

3.   Rezervna sredstva so najpozneje v petih delovnih dneh po datumu izdaje žetona, vezanega na sredstva, v skrbništvu pri katerem od naslednjih subjektov:

4.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pri izbiri, imenovanju in pregledu ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij in investicijskih podjetij, imenovanih za skrbnike rezervnih sredstev, kot je navedeno v odstavku 3, ravnajo strokovno, skrbno in vestno. Skrbnik je pravna oseba, ki ni izdajatelj.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da imajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja, ki so imenovani za skrbnike rezervnih sredstev, kot je navedeno v odstavku 3, potrebno strokovno znanje in tržni ugled, da lahko delujejo kot skrbniki takih rezervnih sredstev, ob upoštevanju računovodskih praks, postopkov skrbništva in mehanizmov notranje kontrole teh ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Pogodbeni dogovori med izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in skrbniki zagotavljajo, da so rezervna sredstva v skrbništvu zaščitena pred terjatvami upnikov skrbnikov.

5.   Politike in postopki skrbništva iz odstavka 1 določajo merila za izbor za imenovanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij ali investicijskih podjetij kot skrbnikov rezervnih sredstev in postopek za pregled takega imenovanja.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno pregledujejo imenovanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditnih institucij ali investicijskih podjetij kot skrbnikov rezervnih sredstev. Za namen tega pregleda izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ocenijo svoje izpostavljenosti do teh skrbnikov, pri čemer upoštevajo celoten obseg svojega odnosa z njimi, in stalno spremljajo finančne razmere teh skrbnikov.

6.   Skrbniki rezervnih sredstev, kot je navedeno v odstavku 4, poskrbijo, da se skrbništvo teh rezervnih sredstev izvaja na naslednji način:

Za namene točke (a) prvega pododstavka kreditne institucije zagotovijo, da so denarna sredstva v poslovnih knjigah kreditnih institucij zavedena na ločenem računu v skladu z določbami nacionalnega prava, ki prenašajo člen 16 Direktive Komisije 2006/73/ES (40). Ta račun se odpre v imenu izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, za namene upravljanja rezervnih sredstev vsakega žetona, ki je vezan nanje, tako da je mogoče jasno ugotoviti, da denarna sredstva v skrbništvu sestavljajo posamezno rezervo sredstev.

Za namene točke (b) prvega pododstavka kreditne institucije in investicijska podjetja zagotovijo, da so vsi finančni instrumenti, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, odprtem v poslovnih knjigah kreditnih institucij in investicijskih podjetij, zavedeni v poslovnih knjigah kreditnih institucij in investicijskih podjetij na ločenih računih v skladu z določbami nacionalnega prava, ki prenašajo člen 16 Direktive 2006/73/ES. Račun finančnih instrumentov se odpre v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za namene upravljanja rezervnih sredstev vsakega nanje vezanega žetona, tako da je mogoče jasno ugotoviti, da finančni instrumenti v skrbništvu sestavljajo posamezno rezervo sredstev.

Za namene točke (c) prvega pododstavka ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi odprejo register pozicij v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za namene upravljanja rezervnih sredstev vsakega nanje vezanega žetona, tako da je mogoče jasno ugotoviti, da kriptosredstva v skrbništvu sestavljajo posamezno rezervo sredstev.

Za namene točke (d) prvega pododstavka ocena, ali imajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, v lasti rezervna sredstva, temelji na informacijah ali dokumentih, ki jih predložijo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in na zunanjih dokazih, kadar so ti na voljo.

7.   Imenovanje ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije ali investicijskega podjetja kot skrbnika rezervnih sredstev iz odstavka 4 tega člena se dokaže s pogodbenim dogovorom iz člena 34(5), drugi pododstavek. Ti pogodbeni dogovori med drugim urejajo pretok informacij, ki so potrebne, da lahko izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja opravljajo svoje skrbniške funkcije.

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja, ki so bili imenovani za skrbnike v skladu z odstavkom 4, ravnajo pošteno, pravično, strokovno, neodvisno ter v interesu izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, in imetnikov takih žetonov.

9.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditne institucije in investicijska podjetja, ki so bili imenovani za skrbnike v skladu z odstavkom 4, ne izvajajo dejavnosti v zvezi z izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov med temi izdajatelji, imetniki žetonov, vezanih na sredstva, in njimi samimi, razen če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

10.   V primeru izgube finančnega instrumenta ali kriptosredstva v skrbništvu na podlagi odstavka 6 ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ki izgubi ta finančni instrument ali kriptosredstvo, izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, brez nepotrebnega odlašanja vrne finančni instrument ali kriptosredstvo enake vrste ali enake vrednosti ali izplača odškodnino zanj. Zadevni ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kreditna institucija ali investicijsko podjetje ni dolžno izplačati odškodnine ali povrniti sredstev, kadar lahko dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni moglo nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne.

1.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki vlagajo del rezerve sredstev, ta sredstva vlagajo samo v visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem ter tveganjem koncentracije. Naložbe so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

2.   Za namene odstavka 1 se enote premoženja v kolektivnem naložbenem podjemu za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) štejejo za sredstva z minimalnim tržnim tveganjem, kreditnim tveganjem in minimalnim tveganjem koncentracije, kadar ta KNPVP vlaga izključno v sredstva, kot jih podrobneje določi EBA v skladu z odstavkom 5, in kadar izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, zagotavlja, da je rezerva sredstev vložena tako, da je tveganje koncentracije čim manjše.

3.   Finančni instrumenti, v katere se vlaga rezerva sredstev, se hranijo v skrbništvu v skladu s členom 37.

4.   Vse dobičke ali izgube, vključno z nihanji vrednosti finančnih instrumentov iz odstavka 1, in vsa tveganja nasprotne stranke ali operativna tveganja, ki izhajajo iz vlaganj rezerve sredstev, nosi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva.

5.   EBA v sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, za katere finančne instrumente se lahko šteje, da so visoko likvidni in imajo minimalno tržno in kreditno tveganje ter tveganje koncentracije iz odstavka 1. EBA pri določitvi teh finančnih instrumentov upošteva:

Za namene točke (d)(i) prvega pododstavka EBA predvidi primerne omejitve za določitev zahtev glede koncentracije. Te omejitve med drugim upoštevajo ustrezne pragove, določene v členu 52 Direktive 2009/65/ES.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Vse fizične ali pravne osebe ali take osebe, ki delujejo usklajeno, ki nameravajo neposredno ali posredno pridobiti kvalificirani delež v izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj) oziroma neposredno ali posredno povečati tak kvalificirani delež in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, postal njihovo odvisno podjetje, o tem najprej pisno uradno obvestijo pristojni organ tega izdajatelja ter pri tem navedejo velikost predvidenega deleža in informacije, ki se zahtevajo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 42(4).

2.   Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v izdajatelju žetona, vezanega na sredstva, pred odsvojitvijo tega deleža pisno uradno obvesti pristojni organ o svoji odločitvi in pri tem navede velikost takega deleža. Ta oseba uradno obvesti pristojni organ tudi, kadar se je odločila, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, prenehal biti odvisno podjetje navedene osebe.

3.   Pristojni organ prejem uradnega obvestila na podlagi odstavka 1 potrdi takoj, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.   Pristojni organ predlagano pridobitev iz odstavka 1 tega člena in informacije, ki se zahtevajo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 42(4), oceni v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3 tega člena. Ko pristojni organ potrdi prejem uradnega obvestila, predlaganega pridobitelja obvesti o datumu zaključka ocenjevalnega obdobja.

5.   Pri izvajanju ocene iz odstavka 4 lahko pristojni organ od predlaganega pridobitelja zahteva vse dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje te ocene. Tako zahtevo predložijo pred zaključkom ocene, v vsakem primeru pa najpozneje 50. delovni dan od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3. Take zahteve so pisne, v njih pa se navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Pristojni organ začasno prekine ocenjevalno obdobje iz odstavka 4, dokler ne prejme dodatnih informacij iz prvega pododstavka tega odstavka. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Morebitne dodatne zahteve pristojnega organa po dodatnih informacijah ali pojasnilih prejetih informacij ne povzročijo dodatne začasne prekinitve ocenjevalnega obdobja.

Pristojni organ lahko začasno prekinitev iz drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ 30 delovnih dni, če je predlagani pridobitelj zunaj Unije ali je reguliran na podlagi prava tretje države.

6.   Pristojni organ, ki se po opravljeni oceni iz odstavka 4 odloči, da bo nasprotoval nameravani predlagani pridobitvi iz odstavka 1, predlaganega pridobitelja o tem uradno obvestijo v dveh delovnih dneh, v vsakem primeru pa pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 5, drugi in tretji pododstavek. V tem uradnem obvestilu se navedejo razlogi za tako odločitev.

7.   Kadar pristojni organ ne nasprotuje predlagani pridobitvi iz odstavka 1 pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 5, drugi in tretji pododstavek, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

8.   Pristojni organ lahko določi najdaljše obdobje za sklenitev predlagane pridobitve iz odstavka 1 in ga, po potrebi, podaljša.

1.   Pristojni organ pri ocenjevanju iz člena 41(4) oceni primernost predlaganega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve iz člena 41(1) na podlagi vseh naslednjih meril:

2.   Pristojni organ lahko nasprotuje predlagani pridobitvi samo, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 tega člena ali kadar so informacije, predložene v skladu s členom 41(4), nepopolne ali napačne.

3.   Države članice ne določijo nobenih predhodnih pogojev glede obsega kvalificiranega deleža, ki ga je treba pridobiti na podlagi te uredbe, niti ne dovolijo svojim pristojnim organom, da preučijo predlagano pridobitev v smislu gospodarskih potreb trga.

4.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi natančno vsebino informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene iz člena 41(4), prvi pododstavek. Zahtevane informacije so relevantne za skrbno oceno, sorazmerne in prilagojene naravi predlaganega pridobitelja in predlagani pridobitvi iz člena 41(1).

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Merila za razvrstitev žetonov, vezanih na sredstva, kot pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, kot so podrobneje določena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 11, so naslednja:

2.   EBA žetone, vezane na sredstva, razvrsti kot pomembne žetone, vezane na sredstva, kadar so izpolnjena najmanj tri merila iz odstavka 1 tega člena:

3.   Kadar več izdajateljev izda isti žeton, vezan na sredstva, se izpolnjevanje meril iz odstavka 1 oceni po združitvi podatkov teh izdajateljev.

4.   Pristojni organi izdajateljeve matične države članice EBA in ECB vsaj dvakrat letno predložijo informacije, ki so pomembne za oceno izpolnjevanja meril iz odstavka 1 tega člena, po potrebi vključno z informacijami, ki jih prejmejo na podlagi člena 22.

Kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, katere uradna valuta ni euro, ali kadar je žeton vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, pristojni organi informacije iz prvega pododstavka posredujejo tudi centralni banki te države članice.

5.   Kadar EBA ugotovi, da žeton, vezan na sredstva, izpolnjuje merila, določena v odstavku 1 v skladu z odstavkom 2, v zvezi s tem pripravi osnutek odločitve o razvrstitvi žetona, vezanega na sredstva, kot pomembnega žetona, vezanega na sredstva, in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelja tega žetona, vezanega na sredstva, pristojni organ izdajateljeve matične države članice, ECB ter v primerih iz odstavka 4, drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih žetonov, vezanih na sredstva, njihovi pristojni organi, ECB in po potrebi centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni od datuma uradnega obvestila o osnutku odločitve EBA, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe, preden EBA sprejme končno odločitev. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

6.   EBA končno odločitev o tem, ali se žeton, vezan na sredstva, razvrsti kot pomembni žeton, vezan na sredstva, sprejme v 60 delovnih dneh po datumu uradnega obvestila iz odstavka 5 ter o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja takega žetona, vezanega na sredstva, in njegov pristojni organ.

7.   Kadar je bil žeton, vezan na sredstva, na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 6, razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega žetona, vezanega na sredstva, v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tej odločitvi s pristojnega organa države članice izdajatelja prenesejo na EBA.

EBA in pristojni organ sodelujeta, da zagotovita nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

8.   EBA na podlagi razpoložljivih informacij, tudi iz poročil iz odstavka 4 ali informacij, prejetih na podlagi člena 22, vsako leto ponovno oceni razvrstitev pomembnih žetonov.

Kadar EBA ugotovi, da določeni žetoni, vezani na sredstva, več ne izpolnjujejo meril iz odstavka 1 v skladu z odstavkom 2, pripravi osnutek odločitve, da se žetoni, vezani na sredstva, ne razvrsti več kot pomembni, in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelje teh žetonov, vezanih na sredstva, in pristojni organ njihove matične države članice, ECB ter v primerih iz odstavka 4, drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih žetonov, vezanih na sredstva, njihovi pristojni organi, ECB in centralna banka iz odstavka 4 imajo na voljo 20 delovnih dni od dneva uradnega obvestila o tem osnutku odločitve, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva preden sprejme končno odločitev.

9.   EBA končno odločitev o tem, ali naj žeton, vezan na sredstva, ne razvrsti več kot pomembni, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 8 ter o njej takoj uradno obvesti izdajatelja takih žetonov, vezanih na sredstva, in njegov pristojni organ.

10.   Kadar žeton, vezan na sredstva, na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 9, ni več razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega žetona, vezanega na sredstva, v 20 delovnih dneh od uradnega obvestila o tej odločitvi prenesejo z EBA na pristojni organ matične države članice izdajatelja.

EBA in pristojni organ sodelujeta, da zagotovita nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

11.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 139, za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo meril, določenih v odstavku 1, na podlagi katerih se žeton, vezan na sredstva, razvrsti kot pomembni, in da določi:

1.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo, izvajajo in vzdržujejo politiko prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganj takih izdajateljev in ki ne spodbuja zniževanja standardov v zvezi s tveganjem.

2.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da lahko take žetone v skrbništvu hranijo različni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje za zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank, vključno s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ne spadajo v isto skupino, kot je opredeljena v členu 2, točka 11, Direktive 2013/34/EU, na pravični, razumni in nediskriminatorni podlagi.

3.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ocenjujejo in spremljajo likvidnostne potrebe za izpolnitev zahtev za unovčenje žetonov, vezanih na sredstva, s strani njihovih imetnikov. V ta namen izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politiko in postopke za upravljanje likvidnosti. Ta politika in postopki zagotavljajo, da imajo rezervna sredstva odporen profil likvidnosti, ki izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, omogoča, da še naprej normalno poslujejo, tudi v primeru scenarijev likvidnostnega stresa.

4.   Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, redno izvajajo likvidnostne stresne teste. EBA se lahko glede na rezultate takih testov odloči, da okrepi likvidnostne zahteve iz odstavka 7, prvi pododstavek, točka (b), tega člena in člena 36(6).

Kadar izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ponujajo dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, ali opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, so v omenjenih stresnih testih izčrpno in celostno zajete vse te dejavnosti.

5.   Odstotek iz člena 35(1), prvi pododstavek, točka (b), se za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, določi na 3 % povprečnega zneska rezervnih sredstev.

6.   Kadar več izdajateljev ponuja isti pomembni žeton, vezan na sredstva, se odstavki 1 do 5 uporabljajo za vsakega izdajatelja.

Kadar izdajatelj v Uniji ponuja dva ali več žetonov, vezanih na sredstva, in je najmanj eden od teh žetonov, vezanih na sredstva, razvrščen kot pomembni, se za tega izdajatelja uporabljajo odstavki 1 do 5.

7.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

V primeru kreditnih institucij EBA pri umerjanju tehničnih standardov upošteva vse morebitne medsebojne vplive med regulativnimi zahtevami, določenimi s to uredbo, in regulativnimi zahtevami, določenimi v drugih zakonodajnih aktih Unije.

EBA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in ECB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 za določanje skupnih referenčnih parametrov za scenarije stresnih testov, ki jih je treba vključiti v stresne teste iz odstavka 4 tega člena. Te smernice redno posodablja ob upoštevanju najnovejših razmer na trgu.

1.   Bela knjiga o kriptosredstvu za e-denarni žeton vsebuje vse naslednje informacije, ki so podrobneje opredeljene v Prilogi III:

V beli knjigi o kriptosredstvu je navedena tudi identiteta osebe, ki ni izdajatelj, a javno ponuja e-denarni žeton ali zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje na podlagi člena 48(1), drugi pododstavek, navedeno pa je tudi, zakaj prav ta oseba ponuja ta e-denarni žeton oziroma je zaprosila za njegovo uvrstitev v trgovanje.

2.   Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptosredstvu ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.   Bela knjiga o kriptosredstvu na prvi strani vsebuje naslednjo jasno in dobro vidno izjavo:

4.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje jasno opozorilo, da:

5.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje izjavo upravljalnega organa izdajatelja e-denarnega žetona. S to izjavo, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 3, se potrdi, da je bela knjiga o kriptosredstvu skladna s tem naslovom in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, v njej predstavljene informacije poštene, jasne in nezavajajoče ter da v beli knjigi o kriptosredstvu ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njen pomen.

6.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje povzetek, ki se vstavi za izjavo iz odstavka 5 in v katerem so na kratko in netehničnem jeziku posredovane ključne informacije o javni ponudbi e-denarnega žetona ali njegovi nameravani uvrstitvi v trgovanje. Povzetek je lahko razumljiv ter jasno in pregledno oblikovan, velikost črk pa je ustrezna za branje. Povzetek bele knjige o kriptosredstvu vsebuje ustrezne informacije o značilnostih zadevnih kriptosredstev, da se potencialnim imetnikom kriptosredstev pomaga sprejeti informirana odločitev.

Povzetek vsebuje opozorilo, da:

V povzetku se navede, da imajo imetniki e-denarnega žetona tega pravico kadar koli in po nominalni vrednosti unovčiti, navedejo pa se tudi pogoji za unovčenje.

7.   Bela knjiga o kriptosredstvu vsebuje datum uradnega obvestila in kazalo vsebine.

8.   Bela knjiga o kriptosredstvu je pripravljena v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Kadar se e-denarni žeton ponuja tudi v državi članici, ki ni matična država članica, se bela knjiga o kriptosredstvu pripravi tudi v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

9.   Bela knjiga o kriptosredstvu je na voljo v strojno berljivi obliki.

10.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za namene odstavka 9.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   Izdajatelji e-denarnih žetonov o svoji beli knjigi o kriptosredstvu vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave uradno obvestijo zadevni pristojni organ.

Pristojni organi ne smejo zahtevati predhodne odobritve bele knjige o kriptosredstvu pred njeno objavo.

12.   Vsi pomembni novi dejavniki, katere koli večje napake ali večje netočnosti, ki lahko vplivajo na oceno e-denarnega žetona, se opišejo v spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu, ki jo pripravijo izdajatelji, o tem uradno obvestijo ustrezne pristojne organe in objavijo na spletiščih izdajateljev.

13.   Preden izdajatelj e-denarnega žetona e-denarni žeton javno ponudi v Uniji ali zaprosi za njegovo uvrstitev v trgovanje, na svojem spletišču objavi belo knjigo o kriptosredstvu.

14.   Izdajatelj e-denarnega žetona skupaj z uradnim obvestilom o beli knjigi o kriptosredstvu na podlagi odstavka 11 tega člena pristojnemu organu pošlje informacije iz člena 109(4). Pristojni organ sporoči ESMA informacije, določene v členu 109(4), v petih delovnih dneh po tem, ko te informacije prejme od izdajatelja.

Pristojni organ obvesti ESMA tudi o vsaki spremenjeni beli knjigi o kriptosredstvu in vsakem odvzemu dovoljenja izdajatelju e-denarnega žetona.

ESMA da take informacije na voljo v registru na podlagi člena 109(4) do datuma začetka javne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje, v primeru spremenjene bele knjige o kriptosredstvu ali odvzemu dovoljenja pa brez nepotrebnega odlašanja.

15.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologijah in predstavitvi informacij iz odstavka 1, točka (g), v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih virov in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA regulativne tehnične standarde posodablja glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   EBA e-denarne žetone razvrsti kot pomembne e-denarne žetone, kadar izpolnjena vsaj tri merila iz člena 43(1):

2.   Kadar več izdajateljev izda isti e-denarni žeton, se izpolnjevanje meril iz člena 43(1) oceni po združitvi podatkov teh izdajateljev.

3.   Pristojni organi izdajateljeve matične države članice EBA in ECB vsaj dvakrat letno poročajo o informacijah, pomembnih za ocenjevanje izpolnjevanja meril iz člena 43(1), vključno o, če je ustrezno, informacijah, prejetih na podlagi člena 22.

Kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, katere uradna valuta ni euro, ali kadar je e-denarni žeton vezan na uradno valuto države članice, ki ni euro, pristojni organi informacije iz prvega pododstavka posredujejo tudi centralni banki zadevne države članice.

4.   Kadar EBA ugotovi, da e-denarni žeton izpolnjuje merila iz člena 43(1) v skladu z odstavkom 1 tega člena, pripravi osnutek odločitve o razvrstitvi e-denarnega žetona kot pomembnega e-denarnega žetona in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelja e-denarnega žetona, pristojni organ izdajateljeve matične države članice, ECB ter v primerih iz odstavka 3, drugi pododstavek, tega člena centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih e-denarnih žetonov, njihovi pristojni organi, ECB in po potrebi centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni od datuma uradnega obvestila, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva, preden sprejme končno odločitev.

5.   EBA končno odločitev o tem, ali se e-denarni žeton razvrsti kot pomembni e-denarni žeton, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 4 ter o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja takega e-denarnega žetona in njegov pristojni organ.

6.   Kadar je bil e-denarni žeton na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 5, razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega e-denarnega žetona v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tej odločitvi s pristojnega organa matične države izdajatelja prenesejo na EBA v skladu s členom 117(4).

EBA in pristojni organ sodelujeta, da zagotovita nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

7.   Kadar je vsaj 80 % števila imetnikov in obsega poslov s pomembnimi e-denarnimi žetoni skoncentriranih v matični državi članici, se z odstopanjem od odstavka 6 nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov, denominiranih v uradni valuti države članice, ki ni euro, ne prenesejo na EBA.

Pristojni organ izdajateljeve matične države članice vsako leto predloži EBA informacije o vseh primerih, ko je bilo uporabljeno odstopanje iz prvega pododstavka.

Za namene prvega pododstavka se šteje, da je posel izveden v matični državi članici, če ima plačnik ali prejemnik plačila sedež v tej državi članici.

8.   EBA vsako leto ponovno oceni razvrstitev pomembnih e-denarnih žetonov na podlagi razpoložljivih informacij, tudi iz poročil iz odstavka 3 tega člena ali informacij, prejetih na podlagi člena 22.

Kadar EBA ugotovi, da določeni e-denarni žetoni ne izpolnjujejo več meril iz člena 43(1), v skladu z odstavkom 1 tega člena pripravi osnutek odločitve, da e-denarni žeton ni več uvrščen kot pomembni, in o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelje teh e-denarnih žetonov, pristojne organe njihovih matičnih držav članic, ECB in v primerih iz odstavka 3, drugi pododstavek, tega člena centralno banko zadevne države članice.

Izdajatelji takih e-denarnih žetonov, njihovi pristojni organi, ECB in centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni od datuma uradnega obvestila o tem osnutku odločitve, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva preden sprejme končno odločitev.

9.   EBA končno odločitev o tem, ali e-denarni žeton ni več razvrščen kot pomembni, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 8, ter o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja tega e-denarnega žetona in njegov pristojni organ.

10.   Kadar e-denarni žeton na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 9, ni več razvrščen kot pomembni, se nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajateljem tega e-denarnega žetona v 20 delovnih dneh od uradnega obvestila o tej odločitvi prenesejo z EBA na pristojni organ matične države članice izdajatelja.

EBA in pristojni organ sodelujeta, da se zagotovi nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

1.   Izdajatelj e-denarnega žetona, ki ima dovoljenje kot kreditna institucija ali institucija za izdajo elektronskega denarja ali ki je zaprosil za tako dovoljenje, lahko navede, da želi, da se njegov e-denarni žeton razvrsti kot pomembni e-denarni žeton. V tem primeru pristojni organ o tej zahtevi izdajatelja takoj uradno obvesti EBA, ECB in, v primerih iz člena 56(3), drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Da bi bili e-denarni žeton razvrščen kot pomemben na podlagi tega člena, izdajatelj e-denarnega žetona s podrobnim poslovnim načrtom dokaže, da bo verjetno izpolnjeval vsaj tri merila iz člena 43(1).

2.   EBA v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 tega člena na podlagi poslovnega načrta izdajatelja pripravi osnutek odločitve, ki vsebuje njegovo stališče o tem, ali e-denarni žeton izpolnjuje ali bo verjetno izpolnjeval vsaj tri merila iz člena 43(1), in o osnutku odločitve uradno obvesti pristojni organ matične države članice izdajatelja, ECB ter v primerih iz člena 56(3), drugi pododstavek, centralno banko zadevne države članice.

Pristojni organi izdajateljev takih e-denarnih žetonov, ECB in, kadar je ustrezno, centralna banka zadevne države članice imajo na voljo 20 delovnih dni o datuma obvestila o osnutku odločitve, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva preden sprejme končno odločitev.

3.   EBA končno odločitev o tem, ali se e-denarni žeton razvrsti kot pomembni e-denarni žeton, sprejme v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 o tej odločitvi takoj uradno obvesti izdajatelja takega e-denarnega žetona in njegov pristojni organ.

4.   Kadar je bil e-denarni žeton na podlagi odločitve, ki jo sprejme EBA v skladu z odstavkom 3 tega člena, razvrščen kot pomembni, se v skladu s členom 117(4) nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajatelji teh e-denarnih žetonov v 20 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o tej odločitvi s pristojnega organa prenesejo na EBA.

EBA in pristojni organi sodelujejo, da zagotovijo nemoten prenos nadzorniških pristojnosti.

5.   Kadar je ali naj bi bilo vsaj 80 % števila imetnikov in obsega poslov s pomembnimi e-denarnimi žetoni skoncentriranih v matični državi članici, se z odstopanjem od odstavka 4 nadzorniške odgovornosti v zvezi z izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov, denominiranih v uradni valuti države članice, ki ni euro, ne prenesejo na EBA.

Pristojni organ matične države članice izdajatelja vsako leto predloži EBA informacije o uporabi odstopanja iz prvega pododstavka.

Za namene prvega pododstavka se šteje, da je posel izveden v matični državi članici, kadar ima plačnik ali prejemnik plačila sedež v tej državi članici.

1.   Kreditna institucija lahko opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, če pristojnemu organu svoje matične države članice vsaj 40 delovnih dni, pred prvim opravljanjem teh storitev, v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7.

2.   Centralna depotna družba, ki ima dovoljenje na podlagi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (45), zagotavlja skrbništvo in upravlja kriptosredstva v imenu strank samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem te storitve, v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se zagotavljanje skrbništva in upravljanje kriptosredstev v imenu strank štejeta za enakovredna zagotavljanju, vzdrževanju ali upravljanju računov vrednostnih papirjev v zvezi s storitvijo poravnave iz oddelka B, točka 3, Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014.

3.   Investicijsko podjetje lahko v Uniji opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki so enakovredne investicijskim storitvam in dejavnostim, za katere ima izrecno dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

V tem odstavku se:

4.   Institucija za izdajo elektronskega denarja, ki ima dovoljenje na podlagi Direktive 2009/110/ES skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdaja, opravlja samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

5.   Družba za upravljanje KNPVP ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov lahko storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki so enakovredne storitvam upravljanja naložbenega premoženja in pomožnim storitvam, za katere ima dovoljenje na podlagi Direktive 2009/65/ES oziroma Direktive 2011/61/EU, opravlja samo, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

V tem odstavku se:

6.   Upravljavec trga, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU, lahko upravlja platformo za trgovanje s kriptosredstvi, če pristojnemu organu matične države članice vsaj 40 delovnih dni pred prvim opravljanjem teh storitev v ta namen pošlje uradno obvestilo z informacijami iz odstavka 7 tega člena.

7.   Za namene odstavkov 1 do 6 se v uradnem obvestilu posredujejo naslednje informacije:

8.   Pristojni organ, ki prejme uradno obvestilo iz odstavkov 1 do 6, v 20 delovnih dneh po tem, ko ga prejmejo, ocenijo, ali so bile predložene vse zahtevane informacije. Kadar pristojni organ ugotovi, da uradno obvestilo ni popolno, o tem takoj obvesti subjekt, ki je uradno obvestilo poslal, in določi rok, do katerega mora ta subjekt manjkajoče informacije predložiti.

Rok za predložitev vseh manjkajočih informacij ne sme biti daljši od 20 delovnih dni od datuma zahteve. Do izteka tega roka se vsa obdobja iz odstavkov 1 do 6 začasno prekinejo. Pristojni organ lahko po lastni presoji postavi katere koli dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, a se obdobja iz odstavkov 1 do 6 zaradi tega začasno ne prekinejo.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi teh storitev ne sme začeti opravljati, dokler je uradno obvestilo nepopolno.

9.   Subjektom iz odstavkov 1 do 6 ni treba predložiti nobenih informacij iz odstavka 7, ki so jih prej že predložili pristojnemu organu, kadar bi bile take informacije enake. Pri predložitvi informacij iz odstavka 7 subjekti iz odstavkov 1 do 6 izrecno navedejo, da so vse predhodno predložene informacije še vedno ažurne.

10.   Kadar subjekti iz odstavkov 1 do 6 tega člena opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, zanje ne veljajo členi 62, 63, 64, 67, 83 in 84.

11.   Pravica do opravljanja storitev v zvezi s kriptosredstvi iz odstavkov 1 do 6 tega člena se prekliče, če je zadevnemu subjektu odvzeto ustrezno dovoljenje, na podlagi katerega je lahko opravljal storitve v zvezi s kriptosredstvi, ne da bi moral za to pridobiti dovoljenje na podlagi člena 59.

12.   Pristojni organi preverijo, da so informacije iz odstavka 7 popolne, nato pa sporočijo ESMA informacije iz člena 109(5).

ESMA da te informacije na voljo v registru iz člena 109 do datuma, na katerega naj bi se storitve v zvezi s kriptosredstvi začele opravljati.

13.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavka 7.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

14.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z uradnim obvestilom na podlagi odstavka 7.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Pravne osebe ali drugi subjekti, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptosredstvi, podajo svojo vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi pri pristojnem organu svoje matične države članice.

2.   Vloga iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

3.   Za namene odstavka 2, točki (g) in (h), vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi predloži dokazilo o vsem naslednjem:

4.   Pristojni organi od vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne zahtevajo, da predloži informacije iz odstavkov 2 in 3 tega člena, ki so jih v okviru ustreznih postopkov izdaje dovoljenja v skladu z direktivami 2009/110/ES, 2014/65/EU ali (EU) 2015/2366 ali na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja za storitve v zvezi s kriptosredstvi, že prejeli pred 29. junijem 2023, pod pogojem, da so te informacije ali dokumenti, ki so bili predhodno predloženi, še vedno ažurni.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo informacije iz odstavkov 2 in 3.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z informacijami, ki jih je treba vključiti v vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 30. junija 2024 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Pristojni organi vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi hitro, v vsakem primeru pa v petih delovnih dneh po tem, ko prejmejo vlogo na podlagi člena 62(1), pisno potrdijo, da so jo prejeli.

2.   Pristojni organi v 25 delovnih dneh od prejema vloge na podlagi člena 62(1) ocenijo, ali je ta vloga popolna, in sicer tako da preverijo, ali so bile predložene informacije navedene v členu 62(2).

Kadar vloga ni popolna, pristojni organi določijo rok, v katerem mora vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi manjkajoče informacije predložiti.

3.   Pristojni organi lahko zavrnejo pregled vlog, kadar po izteku roka, ki so ga določili v skladu z odstavkom 2, drugi pododstavek, take vloge še vedno niso popolne.

4.   Ko je vloga popolna, pristojni organi o tem hitro uradno obvestijo vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

5.   Preden izdajo ali zavrnejo dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, se pristojni organi posvetujejo s pristojnimi organi druge države članice, kadar je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi v enem od naslednjih položajev glede na kreditno institucijo, centralno depotno družbo, investicijskim podjetjem, upravljavcem trga, družbo za upravljanje KNPVP, upraviteljem alternativnih investicijskih skladov, plačilno institucijo, zavarovalnico, institucijo za izdajo elektronskega denarja ali institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici:

6.   Preden izdajo ali zavrnejo dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, se pristojni organi:

7.   Kadar je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi tesno povezan z drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organi izdajo dovoljenje samo, če jim te povezave ne onemogočajo učinkovitega izvajanja nadzorniških funkcij.

8.   Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če jim zakoni ali drugi predpisi tretje države, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi tesno povezan, ali težave v zvezi z njihovim uveljavljanjem onemogočajo učinkovito izvajanje nadzorniških funkcij.

9.   Pristojni organi v 40 delovnih dneh od prejema popolne vloge ocenijo, ali vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi izpolnjuje določbe tega naslova, in sprejmejo izčrpno obrazloženo odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi. Pristojni organi vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi o svoji odločitvi uradno obvestijo v petih delovnih dneh po tem, ko jo sprejmejo. Pri tej oceni se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih namerava opravljati vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

10.   Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kadar obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi, da:

11.   ESMA in EBA skupaj izdata smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 oziroma člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 za oceno primernosti članov upravljalnega organa vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ter delničarjev ali članom, neposrednih ali posrednih, ki imajo kvalificirane deleže v vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

ESMA in EBA smernice iz prvega pododstavka pripravita do 30. junija 2024.

12.   Pristojni organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju iz odstavka 9, najkasneje pa 20. delovni dan tega obdobja zahtevajo vse dodatne informacije, potrebne za dokončanje ocene. Taka zahteva se vložniku vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi poda pisno, v njej pa se navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Ocenjevalno obdobje iz odstavka 9 se začasno prekine za obdobje med datumom, ko pristojni organi zahtevajo manjkajoče informacije, in datumom, ko prejmejo odgovor vložnika vloge za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji določijo vse dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar zaradi teh zahtev ocenjevalno obdobje iz člena 9 ne sme biti začasno prekinjeno.

13.   Pristojni organi v dveh delovnih dneh po izdaji dovoljenja ESMA sporočijo informacije iz člena 109(5). Pristojni organi ESMA tudi obvestijo o vseh zavrnitvah dovoljenj. ESMA da informacije iz člena 109(5) do datuma začetka opravljanja storitev v zvezi s kriptosredstvi na voljo v registru iz člena 109.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v največjo korist svojih strank in potencialnih strank.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi svojim strankam zagotovijo poštene, jasne in nezavajajoče informacije, vključno v tržnih sporočilih, ki so jasno opredeljena kot taka. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi strank v zvezi z dejanskimi ali zaznanimi prednostmi kriptosredstev ne zavajajo niti namerno niti iz malomarnosti.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi stranke opozorijo na tveganja, povezana s posli s kriptosredstvi.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pri upravljanju platforme za trgovanje s kriptosredstvi, izmenjavi kriptosredstev za denarna sredstva ali druga kriptosredstva, svetovanju o kriptosredstvih ali upravljanju portfeljev o kriptosredstvih svojim strankam zagotovijo hiperpovezave do vseh belih knjig o kriptosredstvu za kriptosredstva, za katera nudijo te storitve.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi javno objavijo politike oblikovanja cen, stroškov in provizij na jasno vidnem mestu na svojem spletišču.

5.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi na vidnem mestu na svojem spletišču objavijo informacije o glavnih škodljivih podnebnih vplivih in drugih z okoljem povezanih škodljivih vplivih mehanizma soglasja, ki se uporablja za izdajo vsakega kriptosredstva, v zvezi s katerim nudijo storitve. Te informacije se lahko pridobijo iz belih knjig o kriptosredstvu.

6.   ESMA v sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o vsebini, metodologiji in predstavitvi informacij iz odstavka 5 v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva različne vrste mehanizmov soglasja, ki se uporabljajo za potrjevanje transakcij s kriptosredstvi, njihove strukture spodbud ter uporabo energije, energije iz obnovljivih in naravnih virov, nastajanje odpadkov in emisije toplogrednih plinov. ESMA posodablja regulativne tehnične standarde glede na regulativni in tehnološki razvoj.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Člani upravljalnega organa ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo za opravljanje svojih nalog, posamično in skupaj, zadosten ugled in ustrezno znanje, veščine in izkušnje. Člani upravljalnega organa ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zlasti ne bi smeli biti obsojeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali katerih koli drugih kaznivih dejanj, ki bi vplivala na njihov dober ugled. Dokažejo tudi, da lahko učinkovitemu opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

2.   Delničarji ali člani, neposredni ali posredni, ki imajo kvalificirane deleže v ponudnikih storitev v zvezi s kriptosredstvi, imajo zadosten ugled in zlasti niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali katerih koli drugih kaznivih dejanj, ki bi vplivala na njihov dober ugled.

3.   Kadar bi lahko vpliv, ki ga delničarji ali člani, neposredni ali posredni, ki imajo kvalificirane deleže v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, najverjetneje škodoval varnemu in skrbnemu upravljanju tega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe za obravnavo teh tveganj.

Taki ukrepi lahko vključujejo zahteve za sodne odredbe ali naložitev kazni direktorjem in odgovornim za upravljanje ali začasno prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic v delničarjev ali članov, neposrednih ali posrednih, ki imajo kvalificirane deleže.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi sprejmejo politike in postopke, ki so dovolj učinkoviti za omogočanje skladnosti s to uredbo.

5.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zaposlujejo osebje z znanjem veščinami in strokovnostjo, ki so potrebni za izpolnjevanje dodeljenih odgovornosti, ob upoštevanju obsega, narave in nabora opravljanih storitev v zvezi s kriptosredstvi.

6.   Upravljalni organ ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi oceni in redno pregleduje učinkovitost ureditev politike in postopkov, vzpostavljenih za izpolnjevanje poglavij 2 in 3 tega naslova, ter s tem v zvezi sprejme ustrezne ukrepe za obravnavanje morebitnih pomanjkljivosti.

7.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenosti in pravilnosti opravljanja storitev v zvezi s kriptosredstvi. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi v ta namen uporabijo ustrezne in sorazmerne vire in postopke, vključno z odpornimi in varnimi sistemi IKT, kot zahteva Uredba (EU) 2022/2554.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi oblikujejo politiko neprekinjenega poslovanja, ki vključuje načrte neprekinjenega poslovanja IKT in načrte odzivanja in okrevanja IKT, vzpostavljene v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554, katere cilj je v primeru prekinitve njihovih sistemov in postopkov IKT zagotoviti ohranitev bistvenih podatkov in funkcij ter vzdrževanje storitev v zvezi s kriptosredstvi ali, kadar to ni mogoče, pravočasno obnovitev takih podatkov in funkcij ter pravočasen ponovni zagon storitev v zvezi s kriptosredstvi.

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo vzpostavljene mehanizme, sisteme in postopke, kot zahteva Uredba (EU) 2022/2554, ter učinkovite postopke in ureditve za oceno tveganja za skladnost z določbami nacionalnega prava, s katerimi se prenaša Direktiva (EU) 2015/849. Spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost teh mehanizmov, sistemov in postopkov, in sicer ob upoštevanju obsega, narave in nabora opravljanih storitev v zvezi s kriptosredstvi, ter v zvezi s tem sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo vzpostavljene sisteme in postopke za zaščito razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2022/2554.

9.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi poskrbijo za vodenje evidenc o vseh storitvah, dejavnostih, naročilih in poslih v zvezi s kriptosredstvi, ki jih opravijo. Te evidence zadostujejo, da lahko pristojni organi opravljajo svoje nadzorne naloge in sprejmejo izvršilne ukrepe ter zlasti preverijo, ali je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi izpolnjeval vse obveznosti, vključno s tistimi v zvezi s strankami ali potencialnimi strankami in celovitostjo trga.

Evidence, ki se vodijo na podlagi prvega pododstavka, se na zahtevo posredujejo strankam in se hranijo pet let, na zahtevo pristojnega organa pred potekom petih let pa do sedem let.

10.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje določi:

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb strank ter objavijo opis teh postopkov.

2.   Stranke lahko pritožbe vložijo brezplačno pri ponudnikih storitev v zvezi s kriptosredstvi.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi stranke obvestijo o možnostih vložitve pritožbe. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi dajo strankam na voljo predlogo za vložitev pritožbe ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in vseh ukrepih, sprejetih v odziv nanje.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pravočasno in pošteno preučijo vse pritožbe ter svojim strankam v razumnem roku sporočijo rezultate takih obravnav.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se dodatno določijo zahteve, predlogi in postopki v zvezi z obravnavo pritožb.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvajajo in vzdržujejo učinkovite politike in postopke, pri čemer upoštevajo obseg, naravo in nabor storitev v zvezi s kriptosredstvi, za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov med:

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi na vidnem mestu na svojem spletišču svojim strankam in potencialnim strankam razkrijejo splošno naravo in vire nasprotij interesov iz odstavka 1 ter ukrepe, sprejete za njihovo blažitev.

3.   Razkritje iz odstavka 2 se predloži v elektronski obliki in vključuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta posamezne stranke, in omogoča, da lahko vsaka stranka sprejme informirano odločitev glede storitve v zvezi s kriptosredstvi, v okviru katere je prišlo do nasprotja interesov.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ocenijo in vsaj enkrat letno pregledajo svojo politiko glede nasprotij interesov ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za obravnavo morebitnih pomanjkljivosti s tem v zvezi.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki dodatno določajo:

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Kadar operativne funkcije zanje izvaja tretja oseba, in ji ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi storitve ali dejavnosti oddajajo v zunanje izvajanje, sprejmejo vse razumne ukrepe, da preprečijo dodatno operativno tveganje. Še naprej so v celoti odgovorni za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti na podlagi tega naslova in vedno zagotavljajo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

Za namene točke (g) prvega pododstavka so ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi odgovorni za zagotavljanje, da so standardi na področju varstva podatkov določeni v pisnih dogovorih iz odstavka 3.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo politiko o zunanjem izvajanju, vključno s kriznimi načrti in izhodnimi strategijami, ob upoštevanju obsega, narave in nabora opravljanih storitev v zvezi s kriptosredstvi.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi v pisnem dogovoru opredelijo svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti tretjih oseb, ki so jim storitve ali dejavnosti oddane v zunanje izvajanje. Dogovori o zunanjem izvajanju ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi dajejo pravico, da te pogodbe prekinejo.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in tretje osebe pristojnim organom in drugim ustreznim organom na zahtevo dajo na voljo vse informacije, ki jih ti organi potrebujejo za oceno skladnosti dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, z zahtevami iz tega naslova.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu tretjih oseb, s svojimi strankami sklenejo dogovor, s katerim se določijo njihove dolžnosti in odgovornosti. Tak dogovor vsebuje vsaj naslednje:

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, vodijo register pozicij, odprt v imenu vsake stranke, ki ustreza pravicam vsake stranke do kriptosredstev. Kadar je to ustrezno, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi v navedeni register čim prej zabeležijo vse spremembe v skladu z navodili svojih strank. V takih primerih njihovi notranji postopki zagotovijo, da se vsaka sprememba, ki vpliva na zabeležbo kriptosredstev, dokaže s poslom, ki se redno zabeleži v register pozicij stranke.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, vzpostavijo politiko skrbništva z notranjimi pravili in postopki za zagotovitev zaščite ali nadzora takih kriptosredstev ali sredstev za dostop do kriptosredstev.

Politika skrbništva iz prvega pododstavka čim bolj zmanjša tveganje izgube kriptosredstev strank ali pravic, povezanih s temi kriptosredstvi, ali sredstev za dostop do kriptosredstev zaradi goljufije, kibernetskih groženj ali malomarnosti.

Povzetek politike skrbništva je strankam na njihovo zahtevo na razpolago v elektronski obliki.

4.   Kadar je ustrezno, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, olajšajo uveljavljanje pravic, povezanih s kriptosredstvi. Vsak dogodek, ki bi verjetno ustvaril ali spremenil pravice stranke, se takoj zabeleži v registru pozicij stranke.

Kadar pride do sprememb temeljne tehnologije razpršene evidence ali katerega koli drugega dogodka, ki bi verjetno ustvaril ali spremenil pravice stranke, je stranka upravičena do vsakršnih kriptosredstev ali vsakršnih pravic, ki so bile na novo ustvarjene na podlagi in v obsegu pozicij stranke v času te spremembe ali dogodka, razen kadar veljaven dogovor, podpisan s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavlja skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank na podlagi odstavka 1 pred to spremembo ali dogodkom izrecno določa drugače.

5.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, svojim strankam vsaj enkrat vsake tri mesece in na zahtevo zadevne stranke predložijo poročilo o pozicijah kriptosredstev, zabeleženih v imenu teh strank. To poročilo o pozicijah se poda v elektronski obliki. V poročilu o pozicijah so opredeljena zadevna kriptosredstva, njihovo stanje, njihova vrednost in opravljeni prenosi kriptosredstev v zadevnem obdobju.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, svojim strankam čim prej zagotovijo vse informacije o operacijah v zvezi s kriptosredstvi, za katere je potreben odziv teh strank.

6.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, zagotovijo, da so vzpostavljeni potrebni postopki, da se kriptosredstva, ki se vodijo v imenu njihovih strank, ali sredstva za dostop čim prej vrnejo tem strankam.

7.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, ločijo kriptosredstva, ki jih vodijo v imenu svojih strank, od lastnih kriptosredstev ter zagotovijo, da so sredstva za dostop do kriptosredstev njihovih strank jasno opredeljena kot taka. Zagotovijo, da se v razpršeni evidenci kriptosredstva njihovih strank vodijo ločeno od lastnih kriptosredstev.

Kriptosredstva v skrbništvu se v interesu strank ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi v skladu z veljavnim pravom pravno ločijo od premoženja ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, tako da upniki ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne morejo uporabiti kriptosredstev, ki jih ima ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v skrbništvu, zlasti v primeru insolventnosti.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotovi, da so kriptosredstva v skrbništvu operativno ločena od premoženja ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, svojim strankam odgovarjajo za izgubo kriptosredstev ali sredstev za dostop do kriptosredstev zaradi incidenta, ki jim ga je mogoče pripisati. Odgovornost ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi je omejena na tržno vrednost izgubljenih kriptosredstev v času izgube.

Incidenti, ki jih ni mogoče pripisati ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, vključujejo vsak dogodek v zvezi s katerim ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi dokaže, da se je zgodil neodvisno od zagotavljanja zadevne storitve, ali neodvisno od poslov ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je težava, ki je neločljivo povezana s poslovanjem razpršene evidence in ki je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ne nadzoruje.

9.   Če ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank, uporabljajo druge ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, uporabljajo le ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 59.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter uporabljajo druge ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, o tem obvestijo svoje stranke.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, določijo, vzdržujejo in izvajajo jasna in pregledna pravila delovanja platforme za trgovanje. S temi operativnimi pravili se vsaj:

Za namene točke (a) prvega pododstavka operativna pravila jasno določajo, da se kriptosredstva ne uvrstijo v trgovanje, kadar ni bila objavljena nobena ustrezna bela knjiga o kriptosredstvu v primerih, ko to zahteva ta uredba.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, pred uvrstitvijo kriptosredstva v trgovanje zagotovijo, da je kriptosredstvo skladno z operativnimi pravili platforme za trgovanje, in ocenijo primernost zadevnega kriptosredstva. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje, pri ocenjevanju primernosti kriptosredstev ocenijo zlasti zanesljivost uporabljenih tehničnih rešitev in morebitno povezavo z nezakonitimi ali goljufivimi dejavnostmi, pri čemer upoštevajo izkušnje, zgodovino in ugled izdajatelja teh kriptosredstev in njegove razvojne skupine. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje, ocenijo tudi primernost kriptosredstev, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni iz člena 4(3), prvi pododstavek, točke (a) do (d).

3.   Operativna pravila platforme za trgovanje s kriptosredstvi preprečujejo, da se v trgovanje uvrstijo kriptosredstva, ki imajo vgrajeno funkcijo anonimizacije, razen če lahko imetnike teh kriptosredstev in njihovo zgodovino transakcij identificirajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi.

4.   Operativna pravila iz odstavka 1 se sestavijo v uradnem jeziku matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Če se upravljanje platforme za trgovanje s kriptosredstvi zagotavlja v drugi državi članici, se operativna pravila iz odstavka 1 pripravijo v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

5.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, na platformi za trgovanje s kriptosredstvi, ki jo upravljajo, ne poslujejo za svoj račun, tudi kadar zagotavljajo menjavo kriptosredstev za denarna sredstva ali za druga kriptosredstva.

6.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, lahko trgujejo s hkratnim nakupom in prodajo samo, kadar je stranka privolila v ta postopek. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pristojnemu organu zagotovijo informacije, ki pojasnjujejo njihovo uporabo trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo. Pristojni organ spremlja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo, ki ga izvajajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, in zagotovi, da je njihovo izvajanje trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo še vedno v okviru opredelitve takega trgovanja in da ne bi povzročilo nasprotja interesov med ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in njihovimi strankami.

7.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, imajo vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve za zagotavljanje, da:

8.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, obvestijo svoj pristojni organ, ko ugotovijo primere zlorabe trga ali poskusa zlorabe trga, ki se pojavi v njihovih sistemih trgovanja ali prek njih.

9.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, objavijo vse ponudbene in prodajne cene ter globino trgovalnih interesov pri teh cenah, ki se za kriptosredstva oglašujejo prek njihovih platform za trgovanje. Zadevni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi stalno dajejo v urah trgovanja navedene informacije na voljo javnosti.

10.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, objavijo ceno, obseg in čas izvršenih poslov v zvezi s kriptosredstvi, s katerimi se trguje na njihovih platformah za trgovanje. Te podrobnosti o vseh takih poslih se objavijo čim bližje realnemu času, kolikor je to tehnično mogoče.

11.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, dajo informacije, objavljene v skladu z odstavkoma 9 in 10, na voljo javnosti pod razumnimi poslovnimi pogoji in zagotovijo nediskriminatoren dostop do teh informacij. Te informacije so brezplačno na voljo 15 minut po objavi v strojno berljivi obliki in ostanejo objavljene najmanj dve leti.

12.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, začnejo končno poravnavo posla s kriptosredstvi v razpršeni evidenci v 24 urah po tem, ko je posel izvršen na platformi za trgovanje, ali v primeru poslov, poravnanih zunaj razpršene evidence, najkasneje do zaključka dneva.

13.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, zagotovijo, da so njihove strukture provizij pregledne, poštene in nediskriminatorne ter da ne spodbujajo oddajanja, spreminjanja ali preklica naročil ali izvrševanja poslov na način, ki bi prispeval k neurejenim pogojem trgovanja ali zlorabi trga iz naslova VI.

14.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptosredstvi, vzdržujejo vire in imajo vzpostavljene rezervne zmogljivosti, ki jim omogočajo, da lahko kadar koli poročajo svojemu pristojnemu organu.

15.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo platformo za trgovanje, vsaj pet let hranijo ustrezne podatke o vseh naročilih v vezi s kriptosredstvi, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov, ali pristojnemu organu omogočijo dostop do knjige naročil, tako da lahko ta pristojni organ spremlja dejavnost trgovanja. Ti ustrezni podatki vsebujejo značilnosti naročila, vključno s tistimi, ki povezujejo naročilo z izvršenimi posli, ki izhajajo iz tega naročila.

16.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje določi:

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da pri izvrševanju naročil dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke, pri čemer upoštevajo dejavnike, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost izvršitve in poravnave, velikost, narava, pogoji skrbništva kriptosredstev ali katere koli druge dejavnike, pomembne za izvršitev naročila.

Ne glede na prvi pododstavek ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, ni treba sprejeti potrebnih ukrepov iz prvega pododstavka, v primerih kadar izvršujejo naročila za kriptosredstva po posebnih navodilih svojih strank.

2.   Za zagotovitev skladnosti z odstavkom 1 ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, vzpostavijo in izvajajo učinkovite ureditve izvrševanja. Zlasti vzpostavijo in izvajajo politiko izvrševanja naročil, ki jim omogoča skladnost z odstavkom 1. Ta politika izvrševanja naročil med drugim zagotavlja takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil stranke in preprečuje, da bi zaposleni pri ponudnikih storitev v zvezi s kriptosredstvi zlorabili kakršne koli informacije v zvezi z naročili stranke.

3.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, svojim strankam zagotovijo ustrezne in jasne informacije o svoji politiki izvrševanja naročil iz odstavka 2 in vseh njenih pomembnih spremembah. V teh informacijah jasno in dovolj podrobno razložijo, na način, ki ga stranke zlahka razumejo, kako bodo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvršili naročila stranke. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pridobijo predhodno soglasje vsake stranke glede politike izvrševanja naročil.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, so svojim strankam na njihovo zahtevo sposobni dokazati, da so izvršili njihova naročila v skladu s politiko izvrševanja naročil, in pristojnemu organu na njegovo zahtevo dokazati skladnost s tem členom.

5.   Kadar politika izvrševanja naročil predvideva možnost, da se naročila stranke izvršijo zunaj platforme za trgovanje, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, o tej možnosti obvestijo svoje stranke in pridobijo njihovo predhodno izrecno soglasje, preden začnejo izvrševati njihova naročila zunaj platforme za trgovanje, bodisi v obliki splošnega dogovora bodisi v zvezi s posameznimi posli.

6.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, spremljajo učinkovitost svojih ureditev izvrševanja naročil in politike izvrševanja naročil, da bi ugotovili in, kadar je ustrezno, odpravili vse morebitne pomanjkljivosti v zvezi s tem. Zlasti redno ocenjujejo, ali mesta izvrševanja, vključena v politiko izvrševanja naročil, omogočajo najboljši možni rezultat za stranke ali pa morajo svojo ureditev izvrševanja naročil spremeniti, pri čemer med drugim upoštevajo informacije iz odstavka 3. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki izvršujejo naročila za kriptosredstva v imenu strank, stranke, s katerimi imajo vzpostavljeno stalno poslovno razmerje, uradno obvestijo o vseh pomembnih spremembah svojih ureditev izvrševanja naročil ali politike izvrševanja naročil.

1.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, ocenijo, ali so storitve v zvezi s kriptosredstvi ali kriptosredstva primerni za njihove stranke ali potencialne stranke, ob upoštevanju njihovega znanja o vlaganju v kriptosredstva in njihovih tozadevnih izkušenj, njihovih naložbenih ciljev, vključno z dovoljenim tveganjem in njihovim finančnim položajem ter zmožnostjo kritja izgub.

2.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih, potencialne stranke, preden jim svetujejo o kriptosredstvih, pravočasno opozorijo:

3.   Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavlja svetovanje o kriptosredstvih, potencialno stranko obvesti, da to svetovanje opravlja neodvisno:

Ne glede na točko (b), prvi pododstavek, so manjše nedenarne koristi, ki lahko izboljšajo kakovost storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki se zagotavljajo stranki, in ki so tako obsežne in take narave, da ne ovirajo izpolnjevanja dolžnosti ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, da deluje v najboljšem interesu svoje stranke, dovoljene v primerih, ko so jasno razkrite stranki.

4.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih, potencialnim strankam zagotovijo tudi informacije o vseh stroških in povezanih dajatvah, tudi o stroških svetovanja, kadar je ustrezno, o stroških kriptosredstev, ki se priporočajo ali tržijo stranki, in o načinu, kako lahko stranka plača za kriptosredstva, kar vključuje tudi vsa plačila tretjih oseb.

5.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo portfelje kriptosredstev, ne sprejemajo ali zadržujejo nadomestil, provizij ali denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi izdajatelj, ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, ali katera koli tretja stran ali oseba, ki deluje v imenu tretje strani v zvezi z upravljanjem portfeljev kriptosredstev svojim strankam.

6.   Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi potencialno stranko obvesti, da njegovo svetovanje ni neodvisno, lahko ta ponudnik prejme spodbude pod pogoji, da je plačilo ali korist:

Obstoj, narava in znesek plačila ali koristi iz odstavka 4 ali, kadar zneska ni mogoče določiti, način izračuna tega zneska, je na izčrpen, natančen in razumljiv način jasno razkrit stranki pred začetkom opravljanja zadevne storitve v zvezi s kriptosredstvi.

7.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih, zagotovijo, da imajo fizične osebe, ki v njihovem imenu zagotavljajo nasvete ali informacije o kriptosredstvih ali storitvah v zvezi s kriptosredstvi, potrebno znanje in kompetence za izpolnjevanje svojih obveznosti. Države članice objavijo merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje takega znanja in kompetenc.

8.   Za namene ocene primernosti iz odstavka 1 ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, od svojih strank ali potencialnih strank pridobijo potrebne informacije o njihovem znanju in izkušnjah z vlaganjem, tudi v kriptosredstva, njihovih naložbenih ciljih, vključno z dovoljenim tveganjem, njihovem finančnim položaju, vključno z zmožnostjo kritja izgub in njihovim osnovnim razumevanjem tveganj, povezanih z nakupom kriptosredstev, da lahko ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi strankam ali potencialnim strankam priporočijo, ali so kriptosredstva zanje primerna ali ne, ter so zlasti v skladu z njihovim dovoljenim tveganjem in zmožnostjo kritja izgub.

9.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, stranke ali potencialne stranke opozorijo, da:

10.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politike in postopke, ki jim omogočajo zbiranje in ocenjevanje vseh informacij, potrebnih za izvedbo navedene ocene iz odstavka 1 za vsako stranko. Sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, zbrane o njihovih strankah ali potencialnih strankah, zanesljive.

11.   Kadar stranke ne predložijo informacij, zahtevanih na podlagi odstavka 8, ali kadar ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, menijo, da storitve v zvezi s kriptosredstvi ali kriptosredstva niso primerni za njihove stranke, takih storitev v zvezi s kriptosredstvi ali kriptosredstva ne priporočijo, niti ne začnejo zagotavljati storitev upravljanja portfeljev teh kriptosredstev.

12.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki svetujejo o kriptosredstvih ali upravljajo portfelje kriptosredstev, redno pregledujejo oceno primernosti iz odstavka 1 za vsako stranko vsaj vsaki dve leti po začetni oceni, opravljeni v skladu z navedenim odstavkom.

13.   Po opravljeni oceni primernosti iz odstavka 1 ali njenem pregledu na podlagi odstavka 12 ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki zagotavljajo svetovanje o kriptosredstvih, strankam v poročilu o primernosti podrobno opišejo nasvete in navedejo, kako dani nasveti ustrezajo preferencam, ciljem in drugim značilnostim strank. To poročilo se pripravi in strankam posreduje v elektronski obliki. V poročilu so vsaj:

V poročilu o primernosti iz prvega pododstavka je jasno navedeno, da svetovanje temelji na znanju in izkušnjah stranke pri vlaganju v kriptosredstva, naložbenih ciljih stranke, dovoljenem tveganju, finančnem položaju in zmožnosti kritja izgub.

14.   Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki upravljajo portfelje kriptosredstev, svojim strankam redno zagotovijo poročila v elektronski obliki o dejavnostih upravljanja portfeljev, ki se izvajajo v njihovem imenu. Ta redna poročila vsebujejo pošten in uravnotežen pregled izvedenih dejavnosti in uspešnosti portfelja v poročevalskem obdobju, posodobljeno poročilo o tem, kako izvedene dejavnosti ustrezajo preferencam, ciljem in drugim značilnostim stranke, ter posodobljene informacije o oceni primernosti iz odstavka 1 ali njenem pregledu iz odstavka 12.

Redno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka se predloži vsake tri mesece, razen kadar ima stranka dostop do spletnega sistema, kadar lahko dostopa do najnovejšega vrednotenja portfelja stranke in posodobljenih informacij o oceni primernosti iz odstavka 1, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pa ima dokaz, da je stranka v zadevnem četrtletju vsaj enkrat dostopala do vrednotenja. Tak spletni sistem se šteje za elektronsko obliko.

15.   ESMA do 30. decembra 2024 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih so določena:

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj) kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi ali neposredno ali posredno povečajo tak kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi postal njihovo odvisno podjetje, o tem najprej pisno uradno obvestijo pristojni organ tega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ter pri tem navedejo velikost nameravanega deleža in ustrezne informacije, ki se zahtevajo na podlagi regulativnih tehničnih standardov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 84(4).

2.   Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, pred odsvojitvijo tega deleža o svoji odločitvi najprej pisno uradno obvesti pristojni organ in pri tem navede velikost takega deleža. Ta oseba pristojni organ uradno obvesti tudi, kadar se je odločila, da bo zmanjšala svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi prenehal biti njeno odvisno podjetje.

3.   Pristojni organ prejem uradnega obvestila na podlagi odstavka 1 potrdi takoj, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.   Pristojni organ predlagano pridobitev iz odstavka 1 tega člena in informacije, ki se zahtevajo na podlagi regulativnih tehničnih standardov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 84(4), oceni v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3 tega člena. Ko pristojni organ potrdi prejem uradnega obvestila, predlaganega pridobitelja obvesti o datumu zaključka ocenjevalnega obdobja.

5.   Za namene ocene iz odstavka 4 se lahko pristojni organ posvetuje s pristojnim organom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter finančnoobveščevalnimi enotami in ustrezno upošteva njihova stališča.

6.   Pri oceni iz odstavka 4 lahko pristojni organ od predlaganega pridobitelja zahteva katere koli dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje te ocene. Taka zahteva se predloži pred zaključkom ocene, v vsakem primeru pa najpozneje 50. delovni dan od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3. Take zahteve so pisne, v njih pa se opredeli, katere dodatne informacije so potrebne.

Pristojni organ začasno prekine ocenjevalno obdobje iz odstavka 4, dokler ne prejme dodatnih informacij iz prvega pododstavka tega odstavka. Začasna prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Vse dodatne zahteve pristojnega organa po dodatnih informacijah ali pojasnilih o prejetih informacijah ne povzročijo dodatne začasne prekinitve ocenjevalnega obdobja.

Pristojni organ lahko začasno prekinitev iz drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ 30 delovnih dni, če je predlagani pridobitelj zunaj Unije ali je reguliran z zakoni tretje države.

7.   Pristojni organ, ki se po opravljeni oceni iz odstavka 4 odloči, da bo nasprotoval predlagani pridobitvi iz odstavka 1, predlaganega pridobitelja o tem uradno obvesti v dveh delovnih dneh, in v vsakem primeru pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 6, drugi in tretji pododstavek. V uradnem obvestilu se navedejo razlogi za tako odločitev.

8.   Kadar pristojni organ ne nasprotuje predlagani pridobitvi iz odstavka 1 pred datumom iz odstavka 4, ki je, kadar je ustrezno, podaljšan v skladu z odstavkom 6, drugi in tretji pododstavek, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

9.   Pristojni organ lahko določi najdaljše obdobje za sklenitev predlagane pridobitve iz odstavka 1 in, kadar je ustrezno, to obdobje podaljša.

1.   Pristojni organ pri ocenjevanju iz člena 83(4) oceni primernost predlaganega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve iz člena 83(1) na podlagi vseh naslednjih meril:

2.   Pristojni organ lahko nasprotuje predlagani pridobitvi samo, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 tega člena ali kadar so informacije, predložene v skladu s členom 83(4), nepopolne ali napačne.

3.   Države članice ne določijo nobenih predhodnih pogojev glede obsega kvalificiranega deleža, ki ga je treba pridobiti na podlagi te uredbe, niti ne dovolijo svojim pristojnim organom, da preučijo predlagano pridobitev v smislu gospodarskih potreb trga.

4.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi natančno vsebino informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene iz člena 83(4), prvi odstavek. Zahtevane informacije so relevantne za skrbno oceno, sorazmerne in prilagojene naravi predlaganega pridobitelja in predlagani pridobitvi iz člena 83(1).

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, čim prej obvestijo javnost o notranjih informacijah iz člena 87, ki jih neposredno zadevajo, na način, ki javnosti omogoča hiter dostop ter popolno, pravilno in pravočasno oceno informacij. Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, razkritja notranjih informacij javnosti ne kombinirajo s trženjem svojih dejavnosti. Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, na svojem spletišču objavijo in vsaj pet let hranijo vse notranje informacije, ki jih morajo razkriti javnosti.

2.   Izdajatelji, ponudniki in osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, lahko na lastno odgovornost odložijo razkritje notranjih informacij iz člena 87 javnosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3.   Kadar je izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki je zaprosila za uvrstitev v trgovanje, odložila razkritje notranjih informacij v skladu z odstavkom 2, obvesti pristojni organ, da je bilo razkritje informacij odloženo, in pisno obrazloži, kako so bili izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, in sicer takoj po razkritju informacij javnosti. Države članice lahko namesto tega določijo, da se taka obrazložitev predloži le na zahtevo pristojnega organa.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev tehničnih sredstev za:

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Vsaka oseba, ki se poklicno dogovarja o poslih s kriptosredstvi ali jih izvaja, ima vzpostavljene učinkovite ureditve, sisteme in postopke za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga. Za to osebo veljajo pravila obveščanja države članice, v kateri je registrirana ali ima glavni sedež, ali, v primeru podružnice, države članice, v kateri je podružnica, in brez odlašanja pristojnemu organu te države članice poroča o vsakem utemeljenem sumu v zvezi z naročilom ali poslom, vključno z njenim preklicem ali spremembo, in drugimi vidiki delovanja tehnologije razpršene evidence, kot je mehanizem soglasja, kadar bi lahko obstajale okoliščine, ki kažejo, da je bila storjena ali se dogaja zloraba trga ali bi do nje lahko prišlo.

Pristojni organi, ki prejmejo prijavo sumljivih naročil ali poslov, take informacije takoj posredujejo pristojnim organom zadevnih platform za trgovanje.

2.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje določi:

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. decembra 2024.

3.   Da se zagotovi doslednost nadzornih praks iz tega člena, ESMA do 30. junija 2025 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o nadzornih praksah pristojnih organov za preprečevanje in odkrivanje zlorab trga, če to še ni zajeto v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 2.

1.   Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo med seboj. Pristojni organi zlasti zagotavljajo pomoč pristojnim organom drugih držav članic, EBA in ESMA. Brez nepotrebnega odlašanja si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri dejavnostih preiskovanja, nadzora in izvršilnih ukrepih.

Kadar so države članice v skladu s členom 111(1), drugi pododstavek, določile kazenske sankcije za kršitve te uredbe iz člena 111(1), prvi pododstavek, zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, sproženimi ob kršitvah te uredbe, in da enake informacije zagotovijo drugim pristojnim organom ter EBA in ESMA, s čimer jim omogočijo izpolnitev njihove obveznosti sodelovanja za namene te uredbe.

2.   Pristojni organ lahko zahtevo za informacije ali zahtevo za sodelovanje v preiskavi zavrne le v naslednjih primerih:

3.   Pristojni organi na zahtevo brez nepotrebnega odlašanja predložijo vse informacije, ki so potrebne za namene te uredbe.

4.   Pristojni organ lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Pristojni organ, ki zahteva pomoč, obvesti EBA in ESMA o vsaki zahtevi, vloženi na podlagi prvega pododstavka. Kadar pristojni organ prejme zahtevo pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:

5.   ESMA v primeru inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem iz odstavka 4 na zahtevo enega od pristojnih organov koordinira inšpekcijski pregled ali preiskavo.

Kadar inšpekcijski pregled ali preiskava na kraju samem iz odstavka 4 zadeva izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali storitve v zvezi s kriptosredstvi, povezane z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, EBA koordinira inšpekcijski pregled ali preiskavo, kadar to zahteva eden od pristojnih organov.

6.   Pristojni organi se lahko v primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali pa ni bila obravnavana v razumnem roku, obrnejo na ESMA. V takih primerih se smiselno uporablja člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   Z odstopanjem od odstavka 6 tega člena se lahko pristojni organi v primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za informacije v zvezi z izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov ali storitvami v zvezi s kriptosredstvi, povezanimi z žetonom, vezanim na sredstva, ali e-denarnim žetonom, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku, obrnejo na EBA. V takih primerih se smiselno uporablja člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.   Pristojni organi tesno usklajujejo njihov nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvoj in spodbujanje najboljših praks, lajšanje sodelovanja, spodbujanje doslednosti razlage ter pripravo ocen sodne pristojnosti druge države v primeru nesoglasij.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka EBA in ESMA skrbita za usklajevanje med pristojnimi organi in med nadzornimi kolegiji, kot je navedeno v členu 119, s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotovitve enotnih postopkov.

9.   Kadar pristojni organ ugotovi, da katera koli od zahtev na podlagi te uredbe ni bila izpolnjena, ali utemeljeno domneva, da je tako, pristojni organ subjekta ali subjektov, za katere obstaja sum take kršitve, dovolj podrobno obvesti o svojih ugotovitvah.

10.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se dodatno opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo na podlagi odstavka 1.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge ter postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Za namene te uredbe pristojni organi tesno sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 in z EBA v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010. Izmenjujejo si informacije za opravljanje svojih dolžnosti na podlagi tega poglavja ter poglavij 2 in 3 tega naslova.

2.   Pristojni organi EBA in ESMA brez odlašanja zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog, v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.   ESMA po posvetovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge ter postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter EBA in ESMA.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za sum, da obstajajo nepravilnosti v dejavnostih ponudnika ali osebe, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje s kriptosredstvi, izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, o tem uradno obvesti pristojni organ matične države članice in ESMA.

Kadar nepravilnosti iz prvega pododstavka zadevajo izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali storitev v zvezi s kriptosredstvi, povezanimi z žetonom, vezanim na sredstva, ali e-denarnim žetonom, pristojni organ države članice gostiteljice o tem uradno obvesti tudi EBA.

2.   Kadar kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ostajajo nepravilnosti iz odstavka 1, ki pomenijo kršitev te uredbe, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko o tem obvesti pristojni organ matične države članice, ESMA in, kadar je ustrezno, EBA, sprejme ustrezne ukrepe za zaščito strank ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in imetnikov kriptosredstev, predvsem malih imetnikov. Taki ukrepi vključujejo preprečevanje, da bi ponudnik, oseba, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje, izdajatelj žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravljal nadaljnje dejavnosti v državi članici gostiteljici. Pristojni organ o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti ESMA in po potrebi EBA. ESMA in, če je vključena, EBA o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestita Komisijo.

3.   Kadar se pristojni organ matične države članice ne strinja s katerim koli od ukrepov, ki jih je na podlagi odstavka 2 tega člena sprejel pristojni organ matične države članice, lahko o tem seznani ESMA. V teh primerih se smiselno uporablja člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko pristojni organ matične države, kadar ukrepi iz odstavka 2 tega člena zadevajo izdajatelja žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona ali storitev v zvezi s kriptosredstvi, povezanimi z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, o tem obvesti EBA. V teh primerih se smiselno uporablja člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Pristojni organ lahko v njegovi državi članici ali iz nje prepove ali omeji naslednje:

2.   Pristojni organ sprejme ukrep na podlagi odstavka 1 le, če se na podlagi utemeljenih razlogov prepriča, da:

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka, lahko pristojni organ kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se kriptosredstvo začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

Pristojni organ se lahko odloči, da bo prepoved ali omejitev iz odstavka 1 uporabil le v določenih okoliščinah ali da bo zanjo določil izjeme.

3.   Pristojni organ ne sme uvesti prepovedi ali omejitve na podlagi tega člena, če ni najmanj en mesec pred predvidenim začetkom veljavnosti ukrepa vsem drugim organom in ESMA, ali EBA za žetone, vezane na sredstva, in e-denarne žetone, pisno ali na drug način, ki je bil dogovorjen med organi, uradno sporočil naslednje podrobnosti:

4.   V izjemnih primerih lahko pristojni organ, kadar meni, da je to potrebno, da se preprečijo škodljivi učinki kriptosredstev ali dejavnosti ali, dejavnosti ali prakse iz odstavka 1, in so hkrati izpolnjena vsa merila iz tega člena, obenem pa z enomesečnim rokom za obvestilo očitno ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti specifičnega vprašanja ali odpraviti nevarnosti, sprejme nujni ukrep, o katerem najmanj 24 ur pred predvidenim začetkom učinkovanja tega ukrepa uradno pisno obvesti vse druge pristojne organe in ESMA. Trajanje začasnih ukrepov ne presega treh mesecev.

5.   Pristojni organ na svojem spletišču objavi uradno obvestilo o odločitvi o uvedbi prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V tem obvestilu se navedejo podrobnosti o naloženi prepovedi ali omejitvi in v kolikšnem času po objavi uradnega obvestila začnejo ukrepi učinkovati ter dokazi, na katerih temelji odločitev pristojnega organa, in na podlagi katerih meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, prvi pododstavek. Prepoved ali omejitev velja le za dejavnosti, ki se izvajajo po tem, ko so ukrepi začeli učinkovati.

6.   Pristojni organ prekliče prepoved ali omejitev, če pogoji iz odstavka 2 ne veljajo več.

7.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 139 za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril in dejavnikov, ki jih morajo pristojni organi upoštevati pri ugotavljanju, ali obstaja resen zadržek glede zaščite vlagateljev ali grožnja za pravilno delovanje in celovitost trgov kriptosredstev ali za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v vsaj eni državi članici za namene odstavka 2, prvi pododstavek, točka (a).

1.   Pristojni organi držav članic po potrebi sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z njimi in uveljavljanja obveznosti na podlagi te uredbe v teh tretjih državah. Ti dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje dolžnosti iz te uredbe.

Pristojni organ obvesti EBA, ESMA in druge pristojne organe, kadar namerava skleniti takšen dogovor.

2.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA po možnosti lajša in usklajuje pripravo dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi in zadevnimi nadzornimi organi tretjih držav.

3.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se določi predloga dokumenta za dogovore o sodelovanju iz odstavka 1, ki jo pristojni organi držav članic uporabijo, kadar je mogoče.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   ESMA v tesnem sodelovanje z EBA po možnosti lajša in usklajuje tudi izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ki so bile pridobljene od nadzornih organov tretjih držav ter so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz poglavja 3 v tem naslovu.

5.   Pristojni organi sklenejo dogovore o sodelovanju glede izmenjave informacij z nadzornimi organi tretjih držav le, kadar za razkrite informacije velja jamstvo poslovne skrivnosti, ki je vsaj enakovredno jamstvu iz člena 100. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov na podlagi te uredbe.

1.   ESMA vzpostavi register:

Register ESMA je javno dostopen na njegovem spletišču in se redno posodablja. Zaradi lažjega posodabljanja pristojni organi sporočijo ESMA vse spremembe, ki so jim bile uradno sporočene v zvezi z informacijami iz odstavkov 2 do 5.

Pristojni organi ESMA zagotovijo podatke, ki so potrebni za razvrstitev belih knjig o kriptosredstvu v register, kot je določeno v skladu z odstavkom 8.

2.   Kar zadeva bele knjige o kriptosredstvu za kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, register vsebuje bele knjige o kriptosredstvu in vse spremenjene bele knjige o kriptosredstvu. Vse zastarele različice belih knjig o kriptosredstvu se hranijo v ločenem arhivu in so jasno označene kot zastarele različice.

3.   Kar zadeva izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, register vsebuje naslednje informacije:

4.   Kar zadeva izdajatelje e-denarnih žetonov, register vsebuje naslednje informacije:

5.   Kar zadeva ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, register vsebuje naslednje informacije:

6.   Pristojni organi brez odlašanja uradno obvestijo ESMA o ukrepih, navedenih v členu 94(1), točka (b), (c), (f), (l), (m), (n), (o) ali (t), in o vseh javnih previdnostnih ukrepih, sprejetih na podlagi člena 102, ki vplivajo na zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi oziroma na izdajanje, javno ponujanje ali uporabo kriptosredstev. ESMA take informacije vključi v register.

7.   Vsak odvzem dovoljenja izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, izdajatelju e-denarnih žetonov ali ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi in vsak ukrep, ki je bil priglašen v skladu z odstavkom 6, ostane objavljen v registru za obdobje petih let.

8.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določijo podatki, potrebni za razvrstitev po vrsti kriptosredstva belih knjig o kriptosredstvu, vključno z identifikatorji pravnega subjekta, v registru, in podrobno določi praktične ureditve za zagotavljanje strojne berljivosti takih podatkov.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Brez poseganja v kazenske sankcije in v nadzorna in preiskovalna pooblastila pristojnih organov, navedenih v členu 94, države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov vsaj za naslednje kršitve:

Države članice se do 30. junija 2024 lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih kaznih, za kršitve iz prvega pododstavka, točke (a), (b), (c), (d) ali (e), za katere v njihovem nacionalnem pravu že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice uradno podrobno obvestijo Komisijo, ESMA in EBA o zadevnih delih kazenskega prava.

Države članice do 30. junija 2024 uradno podrobno obvestijo Komisijo, EBA in ESMA o pravilih iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo, ESMA in EBA brez odlašanja tudi uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.   Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke (a) do (d) pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in druge upravne ukrepe:

3.   Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da v zvezi s kršitvami, ki jih storijo pravne osebe, naložijo najvišje upravne globe v višini vsaj:

Kadar je pravna oseba iz prvega pododstavka, točke (a) do (d), nadrejeno podjetje ali odvisno podjetje nadrejenega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z veljavnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega nadrejenega podjetja.

4.   Poleg upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov ter upravnih glob iz odstavkov 2 in 3 države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da v primeru kršitev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (d), izrečejo začasno prepoved, ki kateremu koli članu upravljalnega organa ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje poslovodne funkcije pri ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi.

5.   Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da so v primeru kršitev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (e), pristojni organi pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in sprejmejo vsaj naslednje upravne ukrepe:

Kadar je pravna oseba nadrejeno podjetje ali odvisno podjetje nadrejenega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je za namene točke (j) prvega pododstavka zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z veljavnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega nadrejenega podjetja.

6.   Države članice lahko na te pristojne organe prenesejo druga pooblastila poleg tistih iz odstavkov 2 do 5 in lahko določijo kazni, višje od tistih iz navedenih odstavkov, za fizične in pravne osebe, odgovorne za kršitev.

1.   Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo odločitev o naložitvi upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov zaradi kršitve te uredbe v skladu s členom 111 na svojih uradnih spletiščih, in sicer po tem, ko se fizična ali pravna oseba, na katero se nanaša odločitev, obvesti o tej odločitvi. Objava vključuje vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih fizičnih ali pravnih oseb. Odločitev o naložitvi ukrepov preiskovalne narave ni treba objaviti.

2.   Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak posamezni primer, ali kadar bi taka objava ogrozila preiskavo v teku, pristojni organi sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

V primeru odločitve o objavi upravne kazni ali drugega upravnega ukrepa na anonimni podlagi iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno obdobje, kadar se predvideva, da v navedenem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo.

3.   Kadar je proti odločitvi o naložitvi upravne kazni ali drugega upravnega ukrepa vložena pritožba pred ustreznimi sodišči ali upravnimi organi, pristojni organi na svojih uradnih spletiščih takoj objavijo take informacije in vse poznejše informacije o rezultatu take pritožbe. Poleg tega se objavi tudi vsaka odločitev, s katero se razveljavi predhodna odločitev o naložitvi upravne kazni ali drugega upravnega ukrepa.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletišču najmanj pet let po objavi. Objavljeni osebni podatki ostanejo na uradnem spletišču pristojnega organa le toliko časa, kot je potrebno v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

1.   EBA v 30 koledarskih dneh od odločitve o razvrstitvi žetona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona kot pomembnega na podlagi člena 43, 44, 56 ali 57, kot je ustrezno, za vsakega izdajatelja pomembnega žetona, vezanega na sredstva, ali pomembnega e-denarnega žetona ustanovi ter upravlja posvetovalni nadzorni kolegij in mu predseduje, da se olajša izvajanje nadzornih nalog, hkrati pa deluje kot nosilec usklajevanja nadzorniških dejavnosti na podlagi te uredbe.

2.   Kolegij iz odstavka 1 sestavljajo:

3.   EBA lahko povabi druge organe, da postanejo člani kolegija iz odstavka 1, kadar so subjekti, ki jih nadzorujejo, relevantni za delo kolegija.

4.   Pristojni organ države članice, ki ni član kolegija, lahko od kolegija zahteva vsakršne informacije, ki so pomembne za opravljanje njegovih nadzorniških dolžnosti na podlagi te uredbe.

5.   Kolegij iz odstavka 1 tega člena brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov na podlagi te uredbe zagotavlja:

Da se olajša opravljanje nalog, dodeljenih kolegijem na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, imajo lahko člani kolegija iz odstavka 2 pravico prispevati k oblikovanju dnevnega reda sej kolegija, zlasti tako, da nanj dodajo točke.

6.   Ustanovitev in delovanje kolegija iz odstavka 1 temeljita na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Dogovor iz prvega pododstavka določa praktične ureditve delovanja kolegija, vključno s podrobnimi pravili o:

Dogovor lahko določa tudi naloge, ki se poverijo EBA ali drugemu članu kolegija.

7.   EBA, kot predsedujoči vsakemu kolegiju:

8.   Da se zagotovi dosledno in usklajeno delovanje kolegijev, EBA v sodelovanju z ESMA in ECB pripravi osnutke regulativnih standardov, ki določajo:

EBA osnutke regulativnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 30. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Členi 4 do 15 se ne uporabljajo za javne ponudbe kriptosredstev, ki so se končale pred 30. decembra 2024.

2.   Z odstopanjem od naslova II se za kriptosredstva, ki niso žetoni, vezani na sredstva, in e-denarni žetoni, uvrščeni v trgovanje pred 30. decembra 2024, uporabljajo samo naslednje zahteve:

3.   Z odstopanjem od člena 149(2) lahko ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki so svoje storitve opravljali v skladu z veljavnim pravom pred 30. decembrom 2024, s tem nadaljujejo do 1. julija 2026 ali dokler jim ni izdano ali zavrnjeno dovoljenje na podlagi člena 63, kar koli nastopi prej.

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uveljavljale prehodne ureditve za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi iz prvega pododstavka ali skrajšale njegovega trajanja, kadar menijo, da je njihov nacionalni regulativni okvir, ki se je uporabljal pred 30. decembrom 2024, manj strog od te uredbe.

Države članice do 30. junija 2024 Komisijo in ESMA uradno obvestijo, ali so uporabile možnost iz drugega pododstavka in kako dolgo je trajanje prehodne ureditve.

4.   Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki niso kreditne institucije in ki so žetone, vezane na sredstva, izdali v skladu z veljavnim pravom pred 30. junijem 2024, s tem nadaljujejo, dokler jim ni izdano ali zavrnjeno dovoljenje na podlagi člena 21, pod pogojem, da so za dovoljenje zaprosili pred 30. julijem 2024.

5.   Kreditne institucije, ki so žetone, vezane na sredstva, izdale v skladu z veljavnim pravom pred 30. junijem 2024, s tem nadaljujejo, dokler bela knjiga o kriptosredstvu ni odobrena ali ni bila odobrena na podlagi člena 17, če o tem na podlagi odstavka 1 navedenega člena uradno obvestijo svoj pristojni organ pred 30. julijem 2024.

6.   Z odstopanjem od členov 62 in 63 lahko države članice uporabijo poenostavljeni postopek za vloge za izdajo dovoljenja, ki jih subjekti, ki so 30. decembrom 2024 imeli dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi na podlagi nacionalnega prava, predložijo med 30. decembrom 2024 in 1. julijem 2026. Pristojni organi zagotovijo, da se pred izdajo dovoljenja na podlagi takih poenostavljenih postopkov upoštevata poglavji 2 in 3 naslova V.

7.   EBA svoje nadzorniške odgovornosti izvaja na podlagi člena 117 od datuma uporabe delegiranih aktov iz člena 43(11).

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se začne uporabljati od 30. decembra 2024.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se naslova III in IV začneta uporabljati 30. junija 2024.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 in 3 tega člena se členi 2(5), 3(2), 6(11) in (12), člen 14(1), drugi pododstavek, členi 17(8), 18(6) in (7), 19(10) in (11), 21(3), 22(6) in (7), 31(5), 32(5), 34(13), 35(6), 36(4), 38(5), 42(4), 43(11), 45(7) in (8), 46(6), 47(5), 51(10) in (15), 60(13) in (14), 61(3), 62(5) in (6), 63(11), 66(6), 68(10), 71(5), 72(5), 76(16), 81(15), 82(2), 84(4), 88(4), 92(2) in (3), 95(10) in (11), 96(3), 97(1), 103(8), 104(8), 105(7), 107(3) in (4), 109(8) in 119(8), 134(10) 137(3) in člen 139 začnejo uporabljati od 29. junija 2023.